Ko so šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Drugemu je pa rekel: »Hôdi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in svojega očeta pokopljem.« Toda rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!« Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod; toda dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je rekel: »Nihče, kdor roko položi na plug in se ozira nazaj, ni pripravljen za božje kraljestvo.«
Vse prostovoljce smo občudovali, da so za nas in naše otroke žrtvovali cel teden svojih počitnic, ki bi jih lahko preživeli kje drugje in ne v našem prahu in vročini. Pa vendar so prav oni sami ugotavljali, da so bili najbolj obdarovani, ker jim je sreča na obrazih otrok prinesla notranje zadovoljstvo in mir, ki jim ga denar in uspeh ne moreta dati.
(s. Ljudmila Anžič, hmp)