Povedal pa jim je to priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na svoje rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‚Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki se je bila izgubila.' Povem vam: tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore.
Ob osebni izkušnji enomesečnega prostovoljstva v Angoli sedaj bolj cenim življenje kot tako. Angola me je napolnila z dobroto in dobrodelnostjo. Nikoli ne bom pozabil otroškega smeha in stiska roke starčka, ki je polna ljubezni. Hvala Bogu za to misijonsko izkušnjo.
(David Kuhar)