Ko pa je množica pritiskala za njim, da bi poslušala božjo besedo, je on stal ob Genezareškem jezeru. Zagledal je dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je ter iz čolna učil množico. Ko pa je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.«
Za razumevanje je bil dovolj prijazen pogled, iskren stisk roke in mogoče vsaka peta beseda, ki smo jo nekako razumeli. Živahen tempo Afrike ti hitro zleze pod kožo in kar naenkrat ugotoviš, da si postal del njega. Postane del tvojega življenja.
(Špela Kocjan)