Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo rešil. Kaj si namreč človek pomaga, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi? Zakaj kdor se bo sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval Sin človekov, kadar pride v svojem in Očetovem in svetih angelov veličastvu.
Ko sem bil še mlad, preden sem šel na potovanje, sem hrepenel po modrosti v svoji molitvi; pred templjem sem prosil zanjo in do konca jo hočem iskati.
Nekaj posebnega je občutek, da več tisoč kilometrov proč, nekje pod ekvatorjem v črni Afriki živi en fant, ki je tvoj prijatelj; kot takega ga imaš seveda rad, vendar mu ne moreš nikoli po telefonu poslati kratkega sporočila, niti ne po elektronski pošti zaželeti veliko blagoslova ob prejemu svete birme ... Lahko le skleneš roke in dvigneš srce k Očetu, ki mimo razdalj povezuje svoje otroke.
(Karmen Jenič)