»Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)
Ko se Jezus po vstajenju prikaže svojim učencem, jih pozdravi: »Mir vam bodi.« Sprva so mislili, da je duh, vendar jim je pokazal svoje rane, ki so bile resnične. Tomaža pa takrat ni bilo zraven in vztrajal je, da ne bo verjel, dokler ne bo v rane potisnil svojega prsta. In Jezus mu je to omogočil. To je naš Bog, Bog z ranami, ki naše rane - grehe - jemlje nase, da bi mi lahko živeli.
Don Bosko nam pravi: »Prava vera se ne izčrpa v besedah, prehajati mora v dejanja.« Jezus je svoje besede, ki so odsevale ljubezen, spremenil v dejanje ljubezni. Naj tudi naše besede postanejo dejanja.
Da je Mozambik drugačen od Slovenije, sem vedela že preden sem odšla tja dol kot prostovoljka. Da pa se razlikuje v tolikih pogledih, tega nisem vedela. Nikoli ga ne bom pozabila, molim za vse, ki sem jih srečala in sem hvaležna, ker tudi oni molijo za nas.
(Maja Žibert)