»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.« (Jn 20,3)
Aleluja, vstal je! Jezus živi! To je dogodek nad vsemi dogodki. Peter in Janez sta po poročanju Marije Magdalene tekla h grobu, da bi se prepričala o njenih besedah. Za Janeza je bilo dovolj, da je videl prazen grob, in je veroval. Kaj pa mi? Nam je to dovolj? Prav je, da na veliko noč naša vera dobi novo globino, naše življenje novega zagona in upanja. Brez vstajenja bi bilo vse prazno. Zdaj imamo razlog za veselje!
Don Bosko nam pravi: »Živi z nogami na zemlji in z glavo v nebesih.« Kristusovo vstajenje daje smisel tudi našemu zemeljskemu življenju.
Ob osebni izkušnji enomesečnega prostovoljstva v Angoli sedaj bolj cenim življenje kot tako. Angola me je napolnila z dobroto in dobrodelnostjo. Nikoli ne bom pozabil otroškega smeha in stiska roke starčka, ki je polna ljubezni. Hvala Bogu za to misijonsko izkušnjo.
(David Kuhar)