Gremo ven!
31.03.2013
»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.« (Jn 20,3)
Aleluja, vstal je! Jezus živi! To je dogodek nad vsemi dogodki. Peter in Janez sta po poročanju Marije Magdalene tekla h grobu, da bi se prepričala o njenih besedah. Za Janeza je bilo dovolj, da je videl prazen grob, in je veroval. Kaj pa mi? Nam je to dovolj? Prav je, da na veliko noč naša vera dobi novo globino, naše življenje novega zagona in upanja. Brez vstajenja bi bilo vse prazno. Zdaj imamo razlog za veselje!
Don Bosko nam pravi: »Živi z nogami na zemlji in z glavo v nebesih.« Kristusovo vstajenje daje smisel tudi našemu zemeljskemu življenju.
Vse prostovoljce smo občudovali, da so za nas in naše otroke žrtvovali cel teden svojih počitnic, ki bi jih lahko preživeli kje drugje in ne v našem prahu in vročini. Pa vendar so prav oni sami ugotavljali, da so bili najbolj obdarovani, ker jim je sreča na obrazih otrok prinesla notranje zadovoljstvo in mir, ki jim ga denar in uspeh ne moreta dati.
(s. Ljudmila Anžič, hmp)