Gremo ven!
31.03.2013
»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.« (Jn 20,3)
Aleluja, vstal je! Jezus živi! To je dogodek nad vsemi dogodki. Peter in Janez sta po poročanju Marije Magdalene tekla h grobu, da bi se prepričala o njenih besedah. Za Janeza je bilo dovolj, da je videl prazen grob, in je veroval. Kaj pa mi? Nam je to dovolj? Prav je, da na veliko noč naša vera dobi novo globino, naše življenje novega zagona in upanja. Brez vstajenja bi bilo vse prazno. Zdaj imamo razlog za veselje!
Don Bosko nam pravi: »Živi z nogami na zemlji in z glavo v nebesih.« Kristusovo vstajenje daje smisel tudi našemu zemeljskemu življenju.
V začetku sem se misijonskega prostovoljstva udeležila z namenom po potovanju in odkrivanju tujih dežel. Na prvem srečanju pa me je globoko ganil pogled otroka na fotografiji, ki je k meni stegoval svoje roke. Njegove velike oči so prosile in upale. Tako sem v sebi začutila globoko željo po darovanju svojega časa in talentov. Izkušnja me je spremenila.
(Martina Hostnik)