»'Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden. ›In začeli so se veseliti.‹« (Lk 15,24) Priliko o izgubljenem sinu smo slišali že neštetokrat, a nas vedno močno nagovarja. Govori o očetovi brezpogojni ljubezni, ki svojemu otroku odpušča vse slabo. Tako je z Očetom v nebesih, ki nas ljubi in nam odpušča, hkrati pa nam daje zgled, naj tako delamo tudi sami. Če nam Bog daje vse to, smo tudi mi dolžni, da enako delamo drug drugemu.
Don Bosko nam pravi: »V obsojanju bodite počasni.« Kako hitro se nam zgodi ravno nasprotno. Poskrbimo, da bomo v bližnjem iskali samo dobro.
V Angolo sem šel, ker je to želel Gospod. In izkušnja misijona mi je pustila brazgotino. Ta brazgotina, pa ni takšna, da bi jo želel skriti ali odstraniti, ampak, me bo vedno spominjala in opominjala!
(Miha Juvan)