»'Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden. ›In začeli so se veseliti.‹« (Lk 15,24) Priliko o izgubljenem sinu smo slišali že neštetokrat, a nas vedno močno nagovarja. Govori o očetovi brezpogojni ljubezni, ki svojemu otroku odpušča vse slabo. Tako je z Očetom v nebesih, ki nas ljubi in nam odpušča, hkrati pa nam daje zgled, naj tako delamo tudi sami. Če nam Bog daje vse to, smo tudi mi dolžni, da enako delamo drug drugemu.
Don Bosko nam pravi: »V obsojanju bodite počasni.« Kako hitro se nam zgodi ravno nasprotno. Poskrbimo, da bomo v bližnjem iskali samo dobro.
V Angoli sem videla, kako ljudje živijo skromno, a so vseeno srečni, znajo ceniti malenkosti in so srčni. Misijon mi je pripomogel pri moji osebni rasti, na katero ljudje vedno bolj pozabljamo.
(Eva Vilčnik)