»'Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden. ›In začeli so se veseliti.‹« (Lk 15,24) Priliko o izgubljenem sinu smo slišali že neštetokrat, a nas vedno močno nagovarja. Govori o očetovi brezpogojni ljubezni, ki svojemu otroku odpušča vse slabo. Tako je z Očetom v nebesih, ki nas ljubi in nam odpušča, hkrati pa nam daje zgled, naj tako delamo tudi sami. Če nam Bog daje vse to, smo tudi mi dolžni, da enako delamo drug drugemu.
Don Bosko nam pravi: »V obsojanju bodite počasni.« Kako hitro se nam zgodi ravno nasprotno. Poskrbimo, da bomo v bližnjem iskali samo dobro.
Obisk Afrike ti odpre drugačne poglede na svet. V Mozambiku smo videli, kako je lahko človek zadovoljen in poskočen že zgolj z eno skodelico riža. Kako lahko človek deli in osreči ljudi okoli sebe tudi, če nima kaj deliti in dati kaj vrednejšega. Začutila in videla sem globoko vero do Boga in ne površinske, kakršno v večini živi evropski narod.
(Janja Kovačič)