24. dan CALULO – 6.8.2010 – petek

Standardno dopoldne in prvic, da smo v ucilnici s 50imi ucenci, 3 “uciteljice” komaj obvladale malcke, stare od 6 do 7 let. Prvic se je zgodilo (in to na nas zadnji solski dan), da smo morale nase glasilke malo prebuditi in dati na vecjo jakost. Verjetno so bili bolj glasni kot ponavadi iz treh razlogov:

1. Vejo, da smo danes zadnjic vse tri z njimi, ker smo imeli poslovilno pesmico pri BOM DIA.

2. Ker v ucilnici sploh ni bilo ucitelja.

3. Ker zelijo, da si jih zapomnimo za vedno.

Po kosilu smo sle v mesto po nakupih; malo tekocega spomina za domov in poskusite si zamisliti tri blondinke s sestimi vreckami in celim platojem Blue-jev, ki hodijo po vasi za njimi pa se otroci derejo “Irmã, Irmã” in mahajo v pozdrav. In, potem se test Anglescine. Po testu pa zabava… Blue z okusom Marakuje, keksi, se zadnje fotografije ter ples. Po svoje bom pogresala prav vsakega v tem razredu. Vsak je tako nekaj posebnega in edinstvenega, da tudi slike ne zavzamejo celotne podobe.

Tezko bomo s pravimi besedami razlozile kaj smo tukaj dozivele. Bomo pa vse obcutke vedno nosile s seboj in upam, da jih bomo tudi kdaj odrazale v zivljenju.