21. dan CALULO – 3.8.2010 – torek
04.08.2010
SPOMINSKA KARTICA
s. Metka je ob 5. uri zjutraj odrinila v Kakuako in me smo, ko smo se zbudile, vedele, da bo spet vse kot je bilo preden je prisla sem v Calulo. Tipicno torkovo jutro in po enem tednu nas je zopet prebudil prelep soncni vzhod. Tukaj je res cudovita narava, palme, sadezi na palmah, razgled na mesto, barve neba kot jih pri nas ni…
in vse to bomo vzele s seboj. Ne samo na slikah, ampak v spominu in srcu nam bo ostalo za vedno. Lep oz zanimiv bo tudi spomin na splahnjevanje straniscne skoljke, na pokop scurka v kopalnici, na bezanje (pred ljudmi) tistih zelenih moceradekov vseh moznih velikosti in barv; na “okence” v kopalnici; na sprehod na hrib (ki bi naj trajl 30 min, je pa 2 uri); na predajanje in iskanje kljucev; na divjo voznjo po makedamski cesti, ki ni makedamska; na trznico, kjer najdes od kur do CD-jev; na izlet na fazendo; na 1.solski izlet drugosolckov in korakanje in petje; na to, ko so nam sestre razlagale, da je MAO – MAO sadje za rodnost, s poudarkom na tem, da ga one jejo (to je sadez mimogrede), ker je dober; na vecerno bobnanje; na stiri urno sv. Maso; na pletenje kitk; na smrkave noske; na tecaj anglescine; na porocne ponudbe; na BLUE, na CUCO; na ples na delavnicah; skratka… kar nekaj spomina ze imamo zasedenega, ampak ker smo tukaj se celih 5 dni, imamo 16 GB veliko spominsko kartico! Prostora vec kot dovolj.
Vse prostovoljce smo občudovali, da so za nas in naše otroke žrtvovali cel teden svojih počitnic, ki bi jih lahko preživeli kje drugje in ne v našem prahu in vročini. Pa vendar so prav oni sami ugotavljali, da so bili najbolj obdarovani, ker jim je sreča na obrazih otrok prinesla notranje zadovoljstvo in mir, ki jim ga denar in uspeh ne moreta dati.
(s. Ljudmila Anžič, hmp)