20.dan CALULO – 2.8.2010 - ponedeljek

04.08.2010

KONCNO NA GORO

Ze pred dnevi smo dobile navodilo kako priti na goro, ki nas ze od prvega dne klice naj se kaj oglasimo. Glasilo se je takole: “Samo ravno skozi vas in na koncu vasi desno ter ponovno samo ravno in po 30 min boste na cilju.” Nasa pot pa je zgledala takole: ravno do polovice vasi, nato malo desno pa malo okoli svoje osi, potem srecamo mlado gospodicno – nam da malce navodil – se odpravimo dalje, srecamo drugo gospo, ki nas je prijazno popeljala po poti naprej.

Kljub temu, da smo sli po ravni poti, nas je gospa vodila vijugasto (mogoce malce prevec CUCE? :)). Torej, ker nismo sli po navodilih je bila nasa pot malo drugacna… znasle smo se v pravi dzungli. Kaksno je bilo vzdusje bom podala s par komentarji:

Eva: - “Ce od kod skoci kaksen Tumbule – zumbule, povejte Sasotu, da ga imam rada in bratu, da mu zapuscam stanovanje.” (Andrej, ti je kaj zal, da ni bilo Tumbule – zumbule?:))

- (Zelo prepricljivo kot velika poznavalka rib): Ta crkjena riba je zagotovo ze stara 14 dni.

Kristina: “Zamudili bomo anglescino…” (Kristrina, le zakaj se ti tako mudi?? J)

s. Metka: “Samo naprej in pridemo nazaj na misijon.” (Pred nami pa sama dzungla J)

Jasmina: (modro molci in se smeji… àtisto z ribo je zmagaloJ)

Já, bilo je napeto, dzunglasto, ampak bi pa z veseljem lahko zapeli – Hvalijo Ga palme, banane in kava ter zametni zarki Afriskega sonca.

No, nam je uspelo priti na goro (po uri in pol) in tudi nazaj na misjon … In, kljub temu, da smo zamudile na anglescino, bile vse prepotene, umazane, so se nas nasi ucenci iskreno razveselili ter nam dali vedet, da so srecni, da smo tukaj… (14 letni Garcia je zasnubil Evo J).

na vrh

V Angolo sem šel, ker je to želel Gospod. In izkušnja misijona mi je pustila brazgotino. Ta brazgotina, pa ni takšna, da bi jo želel skriti ali odstraniti, ampak, me bo vedno spominjala in opominjala!

(Miha Juvan)