19.dan CALULO, 1.8.2010-nedelja

04.08.2010

CAS V AFRIKI

00:00-prva budilka – vsi spimo. 6:30-druga budilka in “Vse najboljse za te, vse najboljse za te, vse najboljse draga Eva, vse najboljse za te!”. 6:45 – s.Metka tolce po vratih: “Punce, masa je ob sedmih na Santiariju…Gremo hitro!”.

7:00(7:30 pravzaprav-bodimo realni) – 11.00 traja masa in zakljucek romanja clanov Marijine legije romanja v Calulu. Ja, k masi smo sli z Bom Dia, nazaj pa ze skoraj z Boa Tarde! J Nato prihod v dolino, zajtrk na nogah in ze kuhamo kosilo…takrat tudi zvemo, da pride na vecerjo skof, ki je tudi zjutraj maseval in ze spet zacnemo s kuhanjem ob 16:00. Ah já, tudi me smo ze cisto v angolskem ritmu, tako da smo s kuhanjem zacele komaj malo pred 17:00 uro. In to ni samo angolski ritem, ampak tokrat so to predvsem otroci in nedeljski oratorij, zadnji za Evo in Jasmino, ki smo ga malo podaljsale s pihanjem balonov in sladkanjem z bonboncki.

Tocnost ni vrlina niti angolskega skofa, tako da smo z uradnim delom praznovanja Evinega rojstnega dne zaceli s 45 minutno zamudo J.

No, na koncu se je vse dobro izteklo, nihce ni bil lacen, torta je bila “njama; za zakljucek samo se prosnja in nauk: Ko pridemo domov, prosim vzemite v zakup, da bomo vsaj se en mesec zamudile dogovorjeno uro, za vsaj 15 minut! J

na vrh

Zdi se mi, da so v Afriki ljudje drugačni, da je tam še tista pristnost in preprostost, ki je pri nas že tako redka ali pa je med vso tehnologijo in hitenjem sploh več ni. Tam je čas za sočloveka pomembnejši od drugih stvari.

(Anja Nidorfer)