40 ZIVAHNIH MALCKOV

Kaksne razlike so med vrtci po svetu. Nekatere so tako velike, da si ne znamo niti zamisliti, kako bi v taksnih pogojih sploh delali. Sploh se ne zavedamo, kaksno ugodje uzivamo v slovenskih vrtcih. Skupine so majhne (nam pa se zdi, da so se prevelike), material za delo imamo vedno na voljo, o prostorskih pogojih pa spoh, da ne govorimo.

Tu je slika cisto drugacna. Prostori, ki jih pri nas imenujemo igralnice, so tu cisto drugacni: dva kontejnerja postavljena narazen, z ene strani zid in streha, betonske mize in klopi, na katerih ni prijetno sedeti. Materiala za delo pa seveda ni veliko. Ampak to, da imas sam skupino stiridesetih otrok si nisem mogla zamisliti... In ravno to sem dozivela. Moja naloga dopoldan je, da pripravim delavnice za skupino 20 otrok. Tokrat pa me je zjutraj presenetila novica, da naj bi sama vodila skupinico 40 navihanckov. Bila e prava zmesnjava. Najprej sem morala pripraviti dodaten material, da smo sploh lahko zaceli z delom. Bilo je naporno. Vsakemu skusas pomagati, medtem pa drugi vzganjajo norcije. Trudis se vzpostaviti red, a z nekoliko revnim besednim zakladom, ti se to z malo verjetnostjo uspe. To je bil samo en dan, ki sem ga oddelala v tako mnozicni skupini. Ne upam pa si predstavljati, kako mora biti vzgojiteljicam, ki delajo v taksnih pogojih celo leto. A ko pride naslednje jutro, se vstanes in gres s pogumnim korakom naprej. Ob pogledu na otroke je ves trud poplacan, pozabis na vse slabo kar je bilo in se enostavno prepustis toku.