PREPOVEDANO PRITRKOVANJE

Popoldan smo se zopet z avtom odpravili na neko podruznico. Ko smo prispeli ni bilo nikjer videti nobenih otrok. Ko sem nekajkrat s kovinsko palico udaril po vecji prazni tlacni posodi, ki sluzi kot zvonec, da bi opozoril otroke na zacetek kateheze, je padla ideja, da bi pritrkovali.

Jaz, Martina in Petra smo vzeli v roke manjse kamne in zaceli igrati razlicne ritme. Slisalo se je izjemno, a po minuti ali dveh sta se z motorjem pripeljala dva vascana. Zahtevala sta, da naj takoj odnehamo, ces da ljudi moti. Po pravici povedano sem pocutil kar malo neumnega, saj je za pricakovati, da ce razbijas na nekem hribu, ki je v sredini vasi, da bo ljudi motilo. Po opravicilu sta se prav jezno odpeljala.

Kmalu pa je od dalec bilo slisati neko vzklikanje. Stefo je pripeljal manjso skupino otrok, katerim so se pocasi zaceli pridruzevati tudi ostali. Po uvodni animaciji je sledila delavnica barvanja kamnov. Razdelili smo jim voscenka, sami pa so si morali poiskati kamne v velikosti dlani. Zeleli smo jim pokazati, da je mozno ustvarjati tudi iz predmetov, ki jih vidijo vsak dan in so jim na voljo. Ne pa samo iz materiala, ki ga prinesejo belci. Tomaz je pred odhodom razlozil in vodil se igrico Toplo-mrzlo, ki pa je otroke izjemno motivirala.

Po izjemni vecerji, ki jo je pripravila Marjana, je sledil se sestanek in odhod v Mizale.

Obrigado Senhor!