Danes je bil za solarje prav poseben dan. Vsi so se po koncu pouka zbrali na tribunah ob igriscu ter nestrpno cakali na zacetek tekme med ucenci in ucitelji. Po napornem boju so zmagali starejsi in izkusenejsi, za katere sta igrala tudi Tomaz (playmaker) in Miha (center) ter k zmagi prispevala kar zajeten del tock. Katarini in Petri so delavnice odpalde, tako da je lahko prva pomagala sestri Metki pri sivanju zaves, Petra pa Martini v vrtcu, kjer se kar ni mogla nacuditi pridnosti najmlajsih.
Popoldan smo se pes odpravili na dobro uro oddaljeno podruznico. Uvod z bansi smo imeli kar med hisami, delavnico pa v mali cerkvici. Otroci so z vsakim dnem bolj ustvarjalni in inovativni. Najtezje se je po kratki skupni molitvi odpraviti domov, ko za teboj zre mnozica srecnih otrok, ki si jim vsaj malo polepsal dan. Takrat vsi pozabimo na utrujenst in bolece noge.
Oče naš ... »Pridi k nam tvoje Kraljestvo!« »Ej, o kakšnem kraljestvu govoriš? A ne vidiš, koliko revščine je tukaj? Dobrodošel bi bil kakšen košček kruha, obleka in najnujnejša zdravstvena oskrba ... ti pa sanjariš o kraljestvu. Poglej te angolske otroke in kmalu ti bo jasno, da kraljestva še dolgo ne bodo videli. Zavihajva rokave in pojdiva raje na delo.
( Mateja Tomšić)