GLEDALISCE

Danes smo se ze navsezgodaj odpravili iz misjona v neko cerkev, ki je obstala se iz dobe portugalske kolonizacije. Sv. masa je bila, v liturgicnem smislu, veliko bolj podobna tistim, ki smo jih bili vajeni doma. Vendar ko smo se o tem pogovarjali, se nam je nekako zdela neziva, saj nas vsakic, ko se udelezimo mase v zupnijski cerkvi, celotna liturgija dobesedno prebudi.

Drugace pa sem sam danes dozivel dva mocna soka: prvega takoj po masi, ko sta se dva iz cerkve odplazila, ker nista imela nog. Drugega pa popoldan na postjanki, ko je bilo polno prisotnih otrok zgolj v hlacah pa se te so bile skorajda popolnoma stgane, tako da so bili prakticno goli. Prvic pa smo na oddaljeno postojanko odsli z avtom. Od vsega je bil najbolj zanimiv odhod, saj je morala sestra Maribel kar nekajkrat ustaviti vozilo zaradi varnosti otrok, ki pa so od navdusenja tekli ob avtu, za avtom, pred avtom, nekateri pa so se ga celo oklenili. 

Takoj po vrnitvi pa je Aninha (ena izmed pripravnic HMP) predlagali, da bi si ogledali tradicionalne plese. Vsi smo se z navdusenjem strinjali in hitro pohiteli proti Don Boscovem centru. Na koncu se je izkazalo, da je imela skupina mladih zgolj vajo iz gledaliskega krozka. Skupaj smo se udelezili nekaj teatralnih vaj koncentracije in dinamike, potem pa smo pohiteli nazaj proti misijonu, saj smo malce ze zamujali na vecerjo.