16. dan CALULO 29.7. 2010 – CETRTEK
30.07.2010
CETRTKI SO NATEMPIRANI
Danes je ze navsezgodaj sledila ponovitev radijskega programa, tako da sem jaz ostala brez zajtrka in Kitile, kamor sta sli Eva in Jasmina sami skupaj s s. Metko. Zjutraj je sel rádio brez problema, pravilno smo zvezali kable in glasba je ocitno odmevala po pol Calula, saj se niso zaceli zbirati le otroci pac pa tudi starejsi, ki so takrat prisli mimo.
Pravi radijci (Eva) ze vedo, da po jutranjem programu sledi sestanek cele ekipe in se pripravi program za naslednji dan oz teden v nasem primeru. Tako ob pol desetih priletim v hiso po eno strucko in skodelico caja in ze grem naprej v cetrti razred, kjer zadnjo uro “nadomescam” manjkajoco profesorico z delavnico. Pomaga mi se Adão, mladi moderator in bodoci profesor (tako pravi on).
Eva in Jasmina se navduseni vrneta iz Kitile, saj sta danes vsaka zase vodili delavnico – cestitke tudi tukaj! J
Nista se pogoltnili zadnjega grizljaja, ko smo ze sibale naprej na popoldansko delavnico izdelovanja zapestnic, ki se je tako zavlekla, da sva z Evo prav panicno pisali kontrolke za Anglescino in seveda zamudili tecaj. J No, po kontrolki “muito dura” se nocni radijski program, sprehod s s. Metko do bliznje vasice. In, koncno se dan zacne umirjat!
Za razumevanje je bil dovolj prijazen pogled, iskren stisk roke in mogoče vsaka peta beseda, ki smo jo nekako razumeli. Živahen tempo Afrike ti hitro zleze pod kožo in kar naenkrat ugotoviš, da si postal del njega. Postane del tvojega življenja.
(Špela Kocjan)