SMO ZE PRAVA MALA SKUPNOST
Ko koncno po desetih dneh bivanja v Calulo vstopimo v sobo ne da bi kihale zaradi prahu, ugotovimo, da je bilo sobotno dopoldansko ciscenje prava poteza. Tako je, odlocile smo se, da je cas, da ustvarimo pravi prostor za nas. Eva je v roke vzela metlo, Kristina in jaz vsaka svojo krpo ter veselo na delo.
In jaz naj bi se hvalil, da sem v misijonih? Saj vedno več prejmem, kot dam. Mogoče bi bilo bolje, da bi rekel, da so to neke vrste duhovne vaje ali pa duhovna bolnica ... Pristno srečanje z otroki in ljudmi, njihovim delom in igro, pogledi in s srcem.
(Marko Suhoveršnik, sdb)