24.7.2010 Acima de tudo o Amor

Nekaj utrinkov iz vsakdana v Kakuaku:

- Zivljenje v skupnosti zna kdaj biti izziv in preizkusanje potrpezljivosti

- Najlepsi del dneva je vecer, ko skupaj z otroki molimo rozni venec. Takrat se bolj cutimo, da smo povezani in se lazje vidimo njihovo iskrenost v oceh.

- Bozjo previdnost najdemo tudi v trenutkih, ko uro in pol cakamo na soferja, ki je pozabil priti po nas. Ali ni prav razumel ure ali pa ... Cas pa smo izkoristili tako, da smo navduseni skakali cez kolebnico, gradili pescene hribcke in peli skupaj z otroki na vasi. Otroke v Sloveniji bi s cim tako preprostim tezko razveselili.

- Tudi vec delavnic in razredov je za nami. Delo v razredu je veliko odvisno od uciteljev. Spoznali smo, da se tudi tu ucitelji razlikujejo. Ucitelji, ki so nam pripravljeni pomagati in sodelujejo z nami, in morda znajo celo anglesko so za nas res pravi blagoslov. Saj so tudi otroci tako mnogo bolj motivirani za kakrsno koli delo, kar pa seveda napolnjuje tudi nas.

- Vceraj smo dobili 2 cimri. Prisli sta 2 punci iz Italije. Zmanjsal se nam je zivljenjski prostor, a povecalo nase poznanstvo prijateljev po svetu. Vsi skupaj tako ali tako veliko casa prezivimo zunaj, kar je dobro za nas in za otroke. Res so nas tako veseli, da nam pomagajo kar pri izrezovanju stvari in pripravah na razne delavnice.

- Vse vescine, ki jih imamo in znamo, pa nam tu lahko pridejo na vsakem koraku prav in tega so otroci res veseli ( zelijo se uciti balet in tudi znanje le nekaj akordov na kitari je resnicno uporabno)

- Smo se pa pa tudi ze navadili na seziganje odpadkov, splakovanje WCja z vrckom vode... Elektrika in voda pa sta tu takrat ko pac sta.

- Presenecenjem kar ni konca... J