GREMO SE ANGLESCINE
Danes je bil prvi dan, ki smo ga dejansko opravile po urniku-se pravi, da smo dopoldne obiskali dva nizja razreda, popoldne enega visjega in koncno smo tudi pricele s tecajem anglescine za mlade. Profesorice - Teachers- smo vse tri, da je nasa portugalscina vsaj za silo.
Mladi so stari od 15-24 let, vsi zeljni znanja, saj mnogi pridejo na tecaj po dopoldanskem delu in popoldanski soli. Ko jih tako gleda, ko vestno prepisujejo s table in ponavljajo besede za nami, se sprasujem, zakaj so sploh tu? Zakaj se na tecaju tako trudijo? Kaksne so njihove sanje in kaj si zelijo v sanjah doseci? To me prav danes nagovarja in me sili, da se za vsako uro tecaja skrbno tecaja skrbno pripravimo, da lahko tem mladim res ponudimo najvec kar lahko in jim tako, pa ceprav le malo, pomagamo na njihovi poti.
Ob osebni izkušnji enomesečnega prostovoljstva v Angoli sedaj bolj cenim življenje kot tako. Angola me je napolnila z dobroto in dobrodelnostjo. Nikoli ne bom pozabil otroškega smeha in stiska roke starčka, ki je polna ljubezni. Hvala Bogu za to misijonsko izkušnjo.
(David Kuhar)