6.dan CALULO – ponedeljek 19.7.2010
23.07.2010
KO KACA POVZROCI ZAR V OCEH
Dnevi hitro minevajo in kar ne morem verjeti, da je danes ze sesti dan koncan. Dobile smo dolgo pricakovan solski urnik in se odpravile novim zmagam naproti. Ena solska ura traja 90 min, brez odmora, ceprav je res, da se nikoli ne zacne tocno. Akademskih 15 tukaj poznajo vsi.
Najprej smo se odpravile v razred, kjer je bilo okoli 40 malckov, starih od 4-6 let. Kot nekaksna predsolska vzgoja. Koliko veselja lahko dajo stirje veliki, trije mali krogci, dve barvici in ene skarje. In na koncu gosenica, oziroma kaca. Ko ti vsak posebej prinese pokazat svoj popolni izdelek. Ko se prvic doziva, da je neka 5-letna puncka nesebicno pomagala sosolcu, ker ni znal izrezati kroga. In potem, ko ti povejo, da jim je vsec, kar smo skupaj naredili in nakoncu se zaploskajo... Neopisljiv obcutek, pa ne zato, ker ploskajo nam, ampak nekako cutis, da pravzaprav ploskajo sebi, da so ponosni nase, da so ustvarili nekaj novega, da so veseli, da jim je uspelo...
Biti del tega je cudovito. In na koncu si moram priznati, da Bog vedno postavi stvari in ljudi na svoje /pravo mesto.
Misijonsko prostovoljstvo mi je izziv v smislu, da se za neko obdobje odpovem komfortnemu delu svojega življenja, se prilagodim drugačnemu vsakdanu in se dam 'na razpolago' šoli življenja.
(Mojca Zega)