5.dan CALULO 18.7.2010 – nedelja
23.07.2010
KO PROSNJE POSTANEJO ZAHVALE
“Marta, Marta, vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrabno. Marija si je izbrala boljsi del.” Kaj pa sploh je boljse-prositi ali se zahvaljevati? Dajati ali prejemati? Ja, ti tukaj so zagotovo izbrali dajati in se zahvaljevati.
Del tega zahvajevanja in veselja smo danes obcutile pri sv.masi. Ples, petje in njihova preprostost je oblikovala danasnje slavje. Ob koncu, ko je iz nasih ust prihajalo: Eu seu Kristina, Eu seu Eva in Eu seu Jasmina, pa je ob zahvalni pesmi bilo moc zacutiti resnicno hvaleznost, da smo tukaj. Del tega darovanja smo bile danes tudi me. Kako? Odlocile smo se pripraviti kosilo... Tri blondinke, en Avstrijec ter temperamentna sestra Italijanka-super kombinacija, kajne? :) No, kar sem se ze v teh dneh naucila je to, da je vazen namen, ce pa je dosezen cilj, toliko boljse. Nam je s kosilom uspelo oboje.
Kako pa izgleda nedeljski popoldanski oratorij? Najprej glasba, vsi pridemo in plesemo (me tri se seveda sele ucimo), igramo odbojko, nato barvamo ribice, ponovno sledi ples, tokrat slovenski preveden v portugalscino J, pletenje kitk... Kaj pa konec? Vsak otrok se poslovi z objemom in zahvalo...
Torej, kaj je boljse? Mislim, da je odgovor preprost: Zahvaljevati se, saj takrat dobis veliko in se vec, pa se prositi ni potrebno.
Prostovoljstvo je zame izziv in notranja rast, prinaša mi notranji mir in zadovoljstvo. Je darilo in nekaj lepega ter koristnega zame, seveda pa predvsem za druge.
(Saša Strnad)