Danes smo ze spoznali razlike med solo. V misijonskem srediscu in na podruznicah.
Ucitelji na podruznicah so nas resnicno veseli, otroci pa so nas sprejeli s pesmico katera je govorila o tem, da nas bodo poslusali s spostovanjem in v miru. Ugotavljamo, da se da tudi iz malo in preprostega materiala narediti ogromno lepih stvari - samo 40 bunkic zadostuje za razred nasmejanih otrok.
Vcerajsnji vecer pa je izvabil hvaleznost na nas obraz. Tukajsnje solarke so nam po celi glavi spletle kitke.
Prepričana sem, da me je izkušnja prostovoljstva trajno in globoko zaznamovala za vse življenje. Želim si, da bi me Gospod postavil v vlogo, kjer bom tudi sama lahko koristna, poleg tega pa se učila duhovnih vrlin.
(Vesna Vilčnik)