4.dan CALULO 16.7.2010 – sobota
18.07.2010
Dan se ze nagiba h koncu in po vecerji beremo pregledane prevode bansov, ki smo jih prevajale in prilagajale afriski kulturi ves dopoldan. Ko se zunaj hise naenkrat slisi vedno glasnejse petje deklic iz internata.
Ja, tudi konec dneva prinasa presenecenja. Petje je bilo namrec namenjeno nam, prostovoljkam in zdravniku iz Avstrije (Hanessu). Skupaj s petjem in plesom smo dobili se vsak svoj pano, da bomo prav tako pisani kot oni.
Pisane so bile tudi zapestnice, ki smo jih danes popoldne pletle prav z dekleti iz internata. Plete pa tudi Gospod-vsak dan, vsako uro, vsako minuto-vrvice od src do src tukajsnjih ljudi.
Da je Mozambik drugačen od Slovenije, sem vedela že preden sem odšla tja dol kot prostovoljka. Da pa se razlikuje v tolikih pogledih, tega nisem vedela. Nikoli ga ne bom pozabila, molim za vse, ki sem jih srečala in sem hvaležna, ker tudi oni molijo za nas.
(Maja Žibert)