Dan se ze nagiba h koncu in po vecerji beremo pregledane prevode bansov, ki smo jih prevajale in prilagajale afriski kulturi ves dopoldan. Ko se zunaj hise naenkrat slisi vedno glasnejse petje deklic iz internata.
Ja, tudi konec dneva prinasa presenecenja. Petje je bilo namrec namenjeno nam, prostovoljkam in zdravniku iz Avstrije (Hanessu). Skupaj s petjem in plesom smo dobili se vsak svoj pano, da bomo prav tako pisani kot oni.
Pisane so bile tudi zapestnice, ki smo jih danes popoldne pletle prav z dekleti iz internata. Plete pa tudi Gospod-vsak dan, vsako uro, vsako minuto-vrvice od src do src tukajsnjih ljudi.
Rad imam pedagoško, andragoško kakor tudi fizično delo, vidim se tam, kjer me ljudje najbolj potrebujejo. Zato je prostovoljstvo zame odlična priložnost.
(Tomaž Gorenc)