TRŽNICA, NOGOMET IN POROKA PO AFRIŠKO

Bilo je jutro in bil je drugi dan našega bivanja v Bengueli. Takoj po zajtrku smo smo se predstavili dopoldanski izmeni učencev. Ko so ponavljali naša imena, so imeli največ problemov Petrinim imenom. Petra je bila največkrat Pedra (kamen), Miha pa Miža (urin). .

Preostanek dopoldneva smo izkoristili za pripravo delavnic in pouka, ki ga bomo pričeli izvajati v ponedeljek. Po kosilu pa se je začel še bolj zanimiv del dneva. Najprej smo se odpeljali na eno izmed benguelskih tržnic, kjer so sestre nakupile nekaj živil mi pa nekaj zanimivih tradicionalnih predmetov. Samo nakupovanje je bilo utrujajoče celo za ženski del naše skupine, predvsem zaradi barantanja. Sama tržnica je stičišče vseh ljudi, od dojenčkov, ki jih matere dojijo med prodajo, do starejših. Tu se lahko kupi skoraj vse, od pralnega stroja pa do manioka. Nečistoča povzroča močan smrad. Na nekaterih delih tržnice se prodajalci »spopadajo« tako, da imajo okoli prodajalne nasuto oglje. Po vrnitvi v postojanko je sledila rekreacija. Dekleta so plesala in se zabavale z bansi. Tomaž in Miha pa sta se pridružila nogometni tekmi. Po nekaj minutah igranja sta ugotovila, da ne gre za »normalno« igro z eno žogo, dvema goloma ter omejenim številom igralcev dveh ekip. Tukaj je vsak sam, igrišče in število igralcev ni omejeno. Igra se lahko tudi z več žogami. Po igri nogometa ni bilo časa za počitek, saj smo isto oblečeni odhiteli na poroko enega izmed učiteljev. Ta dogodek je bil vrhunec tega dneva. Vseh nas se je dotaknila veličina, drugačnost in pestrost obreda. To je bila tudi ena izmed naših najdaljših porok, ki je trajala dobre dve uri. Po vrnitvi domov je Tomaža v sobi pričakal zanimiv kuščar. Odstranitev je bila obojestransko uspešna - kuščar je preživel, Tomaž pa je bil veselo sam v kopalnici.

na vrh