Zaradi dolge poti, ki je bila pred nami, smo morali oditi čimbolj zgodaj, da ne bi padli v prometno konico. Vstali smo ob 4.30, nekaj na hitro pojedli, se naložili v jeep in odšli Bengueli naproti.
Na približno 600 km dolgi poti smo se ustavili le enkrat. 8 ur smo si krajšali s pogledom na prelepo in raznoliko angolsko pokrajino. Na postojanko smo prispeli ravno med poukom predmetne stopnje, tako da nas je sprva presenetila tišina. Kmalu je sledil odmor, takrat pa so nas dobesedno obkolile male črne glavice, ko pa se je pojavil še fotoaparat, so otroci enostavno noreli, saj so vsi želeli biti na vseh slikah. Po ogledu postojanke je sledil sestanek s sestrami, kjer je vsak izmed nas dobil svojo nalogo za prihodnji mesec.
![]() |
![]() |
![]() |
Za razumevanje je bil dovolj prijazen pogled, iskren stisk roke in mogoče vsaka peta beseda, ki smo jo nekako razumeli. Živahen tempo Afrike ti hitro zleze pod kožo in kar naenkrat ugotoviš, da si postal del njega. Postane del tvojega življenja.
(Špela Kocjan)