Ko smo se v torek, 13. julija po sveti maši okrepljeni z našim Gospodom in spodbujeni z mnogimi besedami, gestami in izrazi podpore odpravili na pot proti Luandi si nismo predstavljali, da bo šlo vse tako hitro in tekoče. Na letališčih so nas mnogi obrazi in govorice sveta pripravljale na drugačnost, različnost. V Luandi so nas prijazni uradniki hitro spustili po prtljago, ki je vsa srečno prispela, v sprejemni avli pa so nas že čakale s. Lorella, s. Maria in s. Ines, vsaka s svojim vozilom. Prvo noč v Angoli je Benguelska ekipa prenočila v inšpektorialni hiši, medtem, ko so prostovoljci za Kakuako in Calulo odrinili tja že istega dne. Hvaležni za vse molitve in misli vas pozdravljamo in kličemo na vas blagoslova.
Saudasoes da Angola
V začetku sem se misijonskega prostovoljstva udeležila z namenom po potovanju in odkrivanju tujih dežel. Na prvem srečanju pa me je globoko ganil pogled otroka na fotografiji, ki je k meni stegoval svoje roke. Njegove velike oči so prosile in upale. Tako sem v sebi začutila globoko željo po darovanju svojega časa in talentov. Izkušnja me je spremenila.
(Martina Hostnik)