Ko smo se v torek, 13. julija po sveti maši okrepljeni z našim Gospodom in spodbujeni z mnogimi besedami, gestami in izrazi podpore odpravili na pot proti Luandi si nismo predstavljali, da bo šlo vse tako hitro in tekoče. Na letališčih so nas mnogi obrazi in govorice sveta pripravljale na drugačnost, različnost. V Luandi so nas prijazni uradniki hitro spustili po prtljago, ki je vsa srečno prispela, v sprejemni avli pa so nas že čakale s. Lorella, s. Maria in s. Ines, vsaka s svojim vozilom. Prvo noč v Angoli je Benguelska ekipa prenočila v inšpektorialni hiši, medtem, ko so prostovoljci za Kakuako in Calulo odrinili tja že istega dne. Hvaležni za vse molitve in misli vas pozdravljamo in kličemo na vas blagoslova.
Saudasoes da Angola
Vse prostovoljce smo občudovali, da so za nas in naše otroke žrtvovali cel teden svojih počitnic, ki bi jih lahko preživeli kje drugje in ne v našem prahu in vročini. Pa vendar so prav oni sami ugotavljali, da so bili najbolj obdarovani, ker jim je sreča na obrazih otrok prinesla notranje zadovoljstvo in mir, ki jim ga denar in uspeh ne moreta dati.
(s. Ljudmila Anžič, hmp)