DUHOVNO MATERINSTVO

Okoliščine praznikov so pripomogle, da smo se z Marijo odpirale Svetemu Duhu in poglabljale pomen duhovnega materinstva. Najprej smo v veliki hvaležnosti pogledale na svojo poklicanost, ki je neprecenljiv dar Boga. Bog nas je v globini zaznamoval s svojo Ljubeznijo in nas povabil, da nanjo odgovorimo z darovanjem vseh svojih moči in ljubezni za mlade. Največja sreča matere je, ko vidi rast in napredovanje svojega otroka na vseh področjih. Za to pa je potrebno veliko potrpežljivosti, modrih besed, dobrega zgleda in predvsem molitve. Neka mati je dejala: "Ni tako težko otroka roditi, težje ga je vzgojiti!" Tudi kot posvečene žene imamo v sebi materinske poteze, s katerimi naj bi pripomogle h krščanski vzgoji mladih. Zato se naše duhovno materinstvo uresničuje med mladimi, ki jih s pomočjo duhovnih vaj, oratorijev, duhovnega spremljanja vodimo h Kristusu. Poleg tega ostajamo duhovne matere tudi takrat, ko nismo v konkretnem stiku z mladimi. Prepričane smo, da lahko vse svoje delo, zbranost, tihoto, trpljenje in molitev darujemo za duhovno rodovitnost mladih.

Ne rodimo se kot matere, temveč to postanemo. Bog nam ne daje formule, po kateri bi postale materinske. Daje pa nam Svetega Duha, ki nas vodi, da lahko v konkretnih situacijah zablesti naša materinska nežnost, milina, odločnost, modrost srca, sposobnost vživljanja v drugega ... Sv. Marija Dominika Mazzarello velja za pristno duhovno mati, ki se odlikuje po velikodušnem, gorečem in ponižnem srcu. Svojim sosestram je v svojih pismih zapustila nasvet: "Ne imejte majhnega srca, ampak velikodušno in veliko srce brez strahov." (pismo 24) Naš Bog ima neskončno veliko srce, zato je potrebno, da ga tudi me, njegove neveste, sprejmemo z velikim in odprtim srcem. Samo tako bomo lahko kot Marija prepoznavale Njegova čudovita dela v našem življenju in življenju mladih.

Pred Najsvetejšem v Turnišču, v kapelici samostana pri klarisah, smo v tihoti oblikovale svojo prošnjo Bogu, da bi mogle živeti posvečeno čistost in tako vse bolj odsevati Marijino materinsko dobroto. Tam smo prosile za zvestobo in svetost vseh sester HMP in na poseben način pridružile v molitev tudi juniorko s. Katjo, ki se zaradi bolezni srečanja ni mogla udeležiti. Na predvečer Binkoštnega in Marijinega praznika smo se pridružile tudi častilcem Marije Pomočnice v Veržeju in nadaljevale z molitveno uro v Križevcih. Na slovesni praznik pa smo se udeležile romarskega shoda prav tako v Veržeju in skupaj s salezijanci, člani Združenja Marije Pomočnice ter mnogimi drugimi duhovniki in verniki počastile Marijo Pomočnico, ki je po besedah upokojenega nadškofa Marjana Turnška bila vedno tam, kjer je morala biti. Naj v moči Svetega Duha tudi mi prinašamo veselje in upanje tam, kjer smo, tam, kjer moramo biti.

V svoje skupnosti se vračava hvaležni za vse prejete milosti, za podelitev življenjskih izkušenj ob temi čistosti s s. Damjano, za velikodušen sprejem skupnosti v Murski Soboti in za vse duhovne darove tega vikenda.

s. Barbara P. in s. Barbara M.

Foto: sestre HMP in http://www.prlekija-on.net