Med potekom vrhovnega zbora v Rimu smo preteklo nedeljo preživele prijetno popoldne na zelenici ob naši vrhovni hiši. Zbralo se nas je kar deset sester, ki nas povezujejo korenine naše inšpektorije. Malo klepeta, voščil ob godu s. Damjane, podelitve doživljanja vrhovnega zbora in globokega vzdušja, ki se na njem ustvarja, molitev po vseh naših skupnih namenih, pesem in za zaključek še prigrizek, ki je imel precej domači okus.
Na srečanju smo se čutile blizu, domače, pa vendar s tako različnimi poslanstvi in nalogami, ki so nam zaupane: vodstvo, delo, študij, poučevanje, misijoni ali priprava nanje.
Tudi ta popoldanski biser se vključuje med izkušnje vrhovnega zbora, kjer se čuti jasna odločitev in želja, da se v veliki odgovornosti odpremu Gospodovemu glasu in delovanju Svetega Duha, ki ustvarja, hrani in spodbuja našo posvečenost Gospodu za odrešenje mladih.
s. Majda Pangeršič
Dogajanje vrhovnega zbora lahko spremljate na spletni strani.
Da je Mozambik drugačen od Slovenije, sem vedela že preden sem odšla tja dol kot prostovoljka. Da pa se razlikuje v tolikih pogledih, tega nisem vedela. Nikoli ga ne bom pozabila, molim za vse, ki sem jih srečala in sem hvaležna, ker tudi oni molijo za nas.
(Maja Žibert)