Zbor Salezijanskega mladinskega gibanja

Petkov večer smo izkoristili tako, da smo med igro spoznavali drug drugega ter Salezijansko mladinsko gibanje v Sloveniji. Za posebno vzdušje pa je poskrbel mladinski bend iz Sevnice. Večer smo zaključili z molitvijo pred Najsvetejšim. Sobota je bila namenjena pogovoru o Salezijanski mladinski duhovnosti, ki bi jo moral poznati vsak, ki deluje in živi v don Boskovem duhu, ter ki je del salezijanske družine. Sestavlja jo pet dimenzij: duhovnost, ki jo živimo v vsakdanjem življenju, služenje Bogu z veseljem in optimizmom, duhovnost, pri kateri se moramo nenehno truditi in obnavljati svoje prijateljstvo z Jezusom Kristusom, duhovnost občestva s Cerkvijo, ter duhovnost odgovornega služenja, v okviru katere don Bosko od nas želi, da smo dobri kristjani in pošteni državljani. Tako bomo z dobrimi deli ter krščanskim življenjem nekoč prišli k njemu v nebesa. Zbor smo zaključili s sveto mašo, pri kateri se nam je pridružil tudi g. Marek Chrzan, pokrajinski svetovalec za S Evropo in inšpektor salezijancev v Sloveniji, g. Janez Potočnik.

KV

Iz sobotne homilije g. Mareka.

V to sveto mašo prihaja Gospod prihaja, da bi zaključil to vaše srečanje. Nismo pripravili tega evangelija, temveč ga je pripravil že Gospod. Če gledamo te besede, so prav vnesene v tematiko, ki smo jo premišljevali. Torej ne želim nekaj dodati, temveč želim vstopiti v temo, ki ste jo vi premišljevali. Predlagati vam želim dve misli ali pa eno v dveh delih. Mislim, da smo vsi slišali te besede, ki se jih pogosto spomnimo, da ne moremo služiti dvema gospodarjema.  Služenje enemu ali dvema gospodarjema  je narejeno iz majhnih stvari. To je duhovnost. Duhovnost pomeni prepoznati Gospoda mojega življenja. Potem,  pa tudi pred tem, služiti temu Gospodu v majhnih stvareh. Lahko rečemo, da je to tudi salezijanska duhovnost, saj je don Bosko to v polnosti uresničil. Mislim, da ste premišljevali o nekaterih značilnostih tega. Prva točka je zelo konkretna, kajti don Bosko je vedel, kdo je Gospod njegovega življenja. Čeprav ga v sanjah pri devetih letih ni takoj prepoznal, je vedel kdo je. In potem je v majhnih stvareh vsakdanjega življenja iskal, kako bi mu služil. Vemo, da takrat, ko ga je Dominik Savio spraševal o svetosti, mu je rekel: Tvoje dolžnosti vsakdanjega  dne, to je tvoja svetost. Ko je začel graditi Oratorij v Valdoccu, je povsod dal napise, ki so spomnili na to, da je tukaj Gospod. To je zelo pomembno v našem življenju, da se spomnimo, kdo je Gospod mojega življenja. Ne samo ob velikih praznikih in nedeljah, ampak prav vsak trenutek mojega življenj, ko me prosijo za majhne stvari v mojem življenju. Vi ste govorili v teh 5 dimenzijah, ki opišejo salezijansko duhovnost. Če sedaj poskusimo združiti te dimenzije, vidimo, da so v vsaki izmed njih te majhne stvari življenja. Za vsem tem pa je to, kako prepoznati enega Gospoda mojega življenja in ne dveh. V današnjem svetu vemo, da se išče razne gospodarje življenja. Nekaterim gospodarjem služijo za kratek čas, drugi par let, da nekaj dosežemo. Včasih je ta gospodar  mojega življenja neka dobra pozicija v družbenem življenju ali neko bogastvo. Včasih pa je ta Gospod mojega življenja veselje , da smo skupaj. Če imamo veliko gospodarjev našega življenja, ne moremo biti resnično srečni, tako kot naš Gospod želi. Mislim, da je ta evangelij prav želel povzeti vse misli teh dveh dni. Predvsem nas je skušal spomniti, da naj prepoznamo edinega Gospoda našega življenja in mu služimo v majhnih stvareh. V prošnjah in namenih, ki smo jih izrazili je gotovo zadaj to, da bi imeli edinega Gospoda našega življenja in bi mu služili.