Nedelja - domingo
07.07.2013
Ko sem se danes prebudil v brazilsko jutro, se nisem zavedal, da je že osmi dan, odkar smo v Braziliji. Smeh in igra otrok ter energija Brazilije te popelje v drugačen svet. Po hitrem zajtrku smo se odpravili proti slavni cerkvi Aparecide, kjer smo najprej peš poromali na kraj, kjer so ribiči nasli Marijin kipec.
Popoldne smo se udeležili sv. maše. Imeli smo čas zase in pogovor z Bogom. Ob dogodkih, ki se odvijajo čez dan, se včasih spozabim, kje sem in kaj doživljam. Včasih se v mislih ustavim in se zavem, da so dogodki okoli mene nekaj, kar si bom verjetno zapomnil precejšen del ali cel preostanek življenja.
Menim, da je trenutek podarjen, da se živi. Trenutek je dar, ki ga lahko bodisi sprejmemo ali zavrnemo z najmanjšimi odzivi do okolja, srečo, jezo, veseljem, žalostjo. Ko premišljujem o tem, vidim, da je vsak trenutek dneva popoln, od mene pa je odvisno, kako bom ta čas preživel in se v njem našel.
Ta nedelja mi pomeni predvsem oddih od delavnic z otroki ter čas, ki ga lahko posvetim iskanju tistih trenutkov, v katerih sem se v preživelem tednu našel in jih preživel tako, da so postali biseri moje preteklosti.
 Kraj, kjer so ribici nasli del Marijinega kipca |
 za v album... |
 glavni vhod v baziliko |
 soncno okno |
 arhitektura bazilike sta zdruzena grski in latinski kriz |
 v sobi uslisanj |
 zvonik |
 romarice |
Ob osebni izkušnji enomesečnega prostovoljstva v Angoli sedaj bolj cenim življenje kot tako. Angola me je napolnila z dobroto in dobrodelnostjo. Nikoli ne bom pozabil otroškega smeha in stiska roke starčka, ki je polna ljubezni. Hvala Bogu za to misijonsko izkušnjo.
(David Kuhar)