Veselimo se ropota!
29.04.2013
Tadeja se nam oglaša z razveseljivo novico o pridobitvi vseh dovoljenj za novo šolo v Don Bosko centru v Phnom Penhu. Gospod je uslišal molitve. Poslovili so se od prostovoljke Marie in sedaj se njena izkušnja preveša v drugo polovico, malo domotožja pa tudi trka na vrata ...
Danes, ko se je celoten kampus zbral pri sveti maši na žgočem soncu na izpraznjenem travniku, je zavel posebej optimističen veter. Lopata je prvič pobrkljala po zemlji, blagoslovljena voda se je dotaknila izsušene zemlje, pesem je zavela na zapuščenem predelu kampusa. Veselje in nasmehi oznanjajo, da bo nastala nova stavba - šola, ki bo gostila zadnjih nekaj let razredov osnovne šole, ki je doslej učenci niso mogli obiskovati pri nas zaradi prostorske stiske.
Dolgo smo čakali, dolgo se je molilo in papirolovalo. V maju bodo zaropotali stroji in mislim, da se vsi veselimo tega ropota. In še vedno, tudi po blagoslovu kamboškega škofa in vseh naših molitvah, smo veseli molitev tudi od doma. Vsi ti otroci se resnično veselijo možnosti nadaljnjega šolanja. Morda bo to pomagalo, da bo kakšen kamboški mladostnik več zaključil dvanajst razredov osnovne šole in ne ostal le pri osmem ali devetem razredu.
Tadeja
V Angolo sem šel, ker je to želel Gospod. In izkušnja misijona mi je pustila brazgotino. Ta brazgotina, pa ni takšna, da bi jo želel skriti ali odstraniti, ampak, me bo vedno spominjala in opominjala!
(Miha Juvan)