Kako smo se v Čabru inkulturirali v Brazilijo

19.03.2013 


˝Kje sploh je Čabar?˝ smo se vprašali udeleženci, ko smo izvedeli, da bo naša četrta priprava za Projekt Brazilija 2013 potekala v tem kraju. Po začetnem zbiranju na Gornjem trgu, ki se je kot običajno začelo v petek popoldan, tokrat je bil datum 15. marec, ter vožnji mimo Cerknice in prečkanju državne meje, smo se znašli v osrčju Gorskega Kotarja,  natančneje v Čabru. Tam so nas prijazno sprejele sestre HMP in nam za naslednje tri dni odstopile prostor v svojem domovanju.



Tako smo se inkulturirali k našim sosedom, vendar pa to ni bila edina inkulturacija, ki smo jo doživeli ta vikend - tema priprave je bila namreč Brazilija in vse povezano z njo. Po okusni večerji smo se zbrali v dvorani, kjer so najprej besedo dobile sestre in nam predstavile svojo skupnost, zgodovino njihovega prihoda v Čabar ter sam kraj Čabar. Po uvodnih besedah je sledila tema večera, družabna igra Brativity (da, prav ste ugotovili, Brazilsko obarvan Activity), kjer smo se preizkusili v risanju, kazanju in razlagi različnih pojmov povezanih z Brazilijo, njihovo kulturo, prav tako pa z našo misijonsko odpravo. Večer smo po smehu in druženju zaključili še z večerno molitvijo v kapeli, kjer smo prisluhnili križevemu potu izpod peresa francoskega duhovnika Guya Gilberta.

 

Sobota se je pričela z budnico, za katero sta poskrbela Marta in Simon. Po molitvi hvalnic in zajtrku smo se ponovno zbrali v dvorani, kjer smo pričeli s prvo temo, iskali smo značilnosti slovenske in brazilske kulture. Temu je sledila delitev v skupine ter spoznavanje geografije, zgodovine in kulture Latinske Amerike, Južne Amerike in Brazilije. V drugem sklopu dopoldanskega dela smo dobili odgovore na vprašanja povezana z našim projektom, nato pa smo sestavili še časovni trak naših osebnih projektov.  Sledilo je kosilo, po kosilu pa nas je sestra Dragica odpeljala na ogled Čabra. Tako smo izvedeli, da ima Čabar svojo gimnazijo, ogledali smo si ribogojnico, na koncu pa smo se povzpeli še do izvira Čabranke ter mosta ljubezni. V primerjavi s kraji v Sloveniji je v Čabru ostalo še kar nekaj snega, zato smo prosti čas zaključili z verjetno zadnjim letošnjim kepanjem. V popoldanskem delu smo s pomočjo slikovnega gradiva spoznali kraj našega misijona, mesto Guaratingueta, skupaj pa smo oblikovali plakate s predstavijo hiš oz. možnih projektov, kjer bomo tekom misijona delovali. Po sveti maši in večerji je bila na vrsti naša predstavitev Brazilije. Vsak udeleženec je pripravil kratko predstavitev določene teme (od plesa, glasbe, kulture, zgodovine do predstavitve Rio de Janeira, Sao Paula, znanih osebnosti, športa in kriminala). Da je bil večer še bolj zanimiv in tekmovalno obarvan, smo bili med predstavitvami razdeljeni v manjše skupine, ki so se med seboj pomerile v kvizu. Večer smo tako kot prejšnji dan zaključili z molitvijo v kapeli, kjer smo izrazili svojo prošnjo oz. zahvalo za vse trenutke, ki smo jih tekom dneva doživeli.

 

Nedelja se je po budnici in zajtrku pričela z branjem in delitvijo misli ob Božji besedi, nadaljevala pa s skupno župnijsko mašo v cerkvi, ki smo jo sooblikovali s petjem. Sledila je priprava pravega brazilskega kosila. Glavna specialiteta je bila fejioada (izg.: fižolada), brazilska ˝enolončnica˝ s fižolom in različnimi vrstami mesa, postrežena z rižem kot prilogo. Za sladico smo imeli sadno solato iz avokada, ananasa in manga. Po kosilu je sledila le še zahvala sestram za gostitev, nato pa vrnitev v Slovenijo.

 

Vikend v Čabru mi je še bolj približal Brazilijo in me navdušil z njihovo kulturo, hkrati pa sem imela priložnost, da še bolje spoznam in se povežem z ostali udeleženci. Se že veselim našega naslednjega srečanja na Prežganju. J

 

Zdenka P.









Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

Obisk Afrike ti odpre drugačne poglede na svet. V Mozambiku smo videli, kako je lahko človek zadovoljen in poskočen že zgolj z eno skodelico riža. Kako lahko človek deli in osreči ljudi okoli sebe tudi, če nima kaj deliti in dati kaj vrednejšega. Začutila in videla sem globoko vero do Boga in ne površinske,  kakršno v večini živi evropski narod.

 

(Janja Kovačič)

 
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon