Mojčino decembersko pismo

Njihov obisk vključuje pripravo in izvedbo cele palete aktivnosti. Najprej so tu ekipe zdravnikov, specialistov z vseh področij medicine, ki tekom tedna pregledajo vse otroke iz vseh misijonskih osnovnih šol, vsa dekleta iz poklicnih šol in tudi učitelje, osebje ter sestre, če imajo kakšen problem. To je neverjetno delo in tisočkrat Bogu hvala za to. Vsako leto se prav zaradi njihovih pregledov pri naših otrocih in dekletih odkrije marsikatera bolezen, za katero se ni vedelo in se jo lahko začne ustrezno zdraviti.

Preostali - 'nezdravniški' del Singapurske ekipe pa prevzame ostale aktivnosti - od plesa, iger, ročnih spretnosti, športa ... do skupinskega kuhanja. Mogoče najlažje vse to dogajanje opišem kot en ogromen ''obrat'', ki en teden gara sto na uro. Kajti poleg aktivnosti, ki jih vodijo, s seboj pritovorijo tudi ves material, ki ga potrebujejo, vse zbrane darove, mnogo zdravil in medicinskih pripomočkov. Resnično so neverjetni! Naša dekleta so 5 dni kuhala z ekipo kuharic, ki so jih naučile priprave marsikaterih dobrot, katere smo potem pridno ''pospravili'' za večerjo. In verjemi - pripraviti večerjo dan za dnem za 350 lačnih ust ni kar tako. Pa vendar je bilo za vse nas dovolj, da smo se okrepčali in zraven tudi veselo nasmejali.

Dekletom je šlo oboje - kuhanje in strežba, krasno od rok. Prav ponosna sem bila nanje, saj so vse dni od jutra do večera pridno sodelovale, delale in se učile, zvečer pa kljub utrujenosti, vsakega postregle s širokim nasmehom. Res so bile pridne in zaslužile vse pohvale, celotna kuharska ekipa pa bučen aplavz. Na podlagi povedanega lahko sklepaš, da je bil teden izjemno pester, ampak tudi naporen in zadnji dan so vsi popadali - naše sestre in Singapurci... komaj, komaj so se zvlekli do letališča J. Seveda smo si za slovo izmenjali vse obljubljene kontakte, zapeli ''Give thanks'' in ''Shine Jesus shine'' in si obljubili, da se 'naslednje leto spet vidimo'.

Sedeži na letalu se še niso ohladili od Singapurcev, mi pa smo že bili v novem zagonu .... v pripravi Božičnega praznovanja. Letošnje božično vzdušje je bilo zame zanimivo in drugačno, bodisi zaradi klime, kot tudi zaradi novih prijateljic. Mojo družino in moje najdražje pa sem kljub temu pogrešala, priznam. Za letošnje praznovanje smo poleg priprave božičnega drevesca in petja božičnih pesmi obarvali tudi z božično igro, ki smo jo naslovili ''Christmas around the world''. Skupaj smo pripravili scenarij in dekleta so s pomočjo režije nas mentorjev odigrala praznujemo Božiča na različnih koncih sveta. Lokacije smo izbrali glede na to iz katerih katoliških držav prihajamo, torej Filipini, Kolumbija, Slovenija in Italija. Bilo je zabavno in navdušujoče! Poskušaj si predstavljati kmerska dekleta, ki pojejo ''Glej zvezdice Božje'' (smeško) - nepozabno.

Ampak, kot je v njihovi naravi, so se punce zelo potrudile in brez jamranja vadile in vadile, da smo igro pripravili za oder. Če si lahko dovolim, naj pohvalim našo Slovensko skupino ... namreč poleg dramskega dela smo z dekleti za Božič spekle pravo orehovo potico! Orehe se tu težko dobi in navadno so zelo dragi, ampak nekaj nam jih je ostalo od Singapurcev in smo izkoristili priložnost. Tako dekleta, kot Slovenski del misijona - s. Ljudmila in jaz, smo bile zelo zadovoljne, kajti lepo je, ko zadiši po domu... še posebno za Božič. Po končanem skupnem praznovanju pa smo se, potrebni miru in počitka, umaknili malce vsak po svoje. Dela prosti dnevi so minili umirjeno, obarvani predvsem z obiskovanjem, izmenjavo dobrih želja in pripravo na drugi semester, na nov zagon.

Blagoslovljen Bozic in vse naj v Novem letu zelim vsem skupnostim v SLO in na Hrvaško, - se posebej pa na Gornji trg in Bled.

Mojca Zega

V kuhinji s Singapurci	Poslovilna večerja s singapurskimi prostovoljci	Božič po svetu	Slovenska pesem se je slišala