Kulture v sobivanju
27.11.2012
Ja, čas res hitro mineva... Kar ne morem dojeti, da sem tu že dva meseca :). Sestre mi pa že kakšen teden govorijo, kako me bodo pogrešale, ko me več ne bo - odhajam namreč čez dva tedna, 3. decembra. Po eni strani že štejem dni do prihoda domov, po drugi strani pa sem tu na nek način dobila še eno družino, od katere se bo kar težko posloviti. Sestre in otroci so mi prirasli k srcu in upam, da jih bom lahko še kdaj obiskala.
V šoli nekateri otroci že veselo odštevajo dni do božiča :) V tem tednu imamo v centru nekakšno procesijo z lanternami - mislim, da imajo to vsako leto kot uvod v december; ob tem tudi prižgejo lučke po mestu. Samo nekatere šole in razredi so izbrani, da izdelajo lanterne in so del procesije, in naš razred je med njimi :)
Moja angleščina pa ... Ja, sigurno se je izboljšala. Če ne drugega, sem se vsaj deloma otresla strahu pred govorjenjem :) So pa to majhni koraki in včasih je napredek težko opaziti. Vsekakor sem se pa naučila veliko o njihovi kulturi in življenju, kar je zagotovo izkušnja, ki mi je šolanje ni moglo dati :) Vesela sem tudi, da sem lahko del salezijanske šole tu in da vidim toliko kultur v sobivanju.
Pozdravi, prosim, vse, sem v mislih in molitvah z vami!
Janja Babnik
 |
 |
 |
 |
Vesel sem, da sem spoznal otroke iz Afrike. Ta mesec sem se veliko naučil in se imel lepo.
(Matija Vilčnik)