Na Trsteniku smo tkali prostovoljsko skupnost

Zbirati smo se začeli okoli devetih. Takoj ob prihodu nas je sestra Metka peljala v toplo hišo in nam v roke potisnila skodelico vročega čaja, da bi se ogreli. Čeprav se večinoma prej nismo poznali in smo se tokrat srečali prvič, smo ob tem čaju začeli kramljati in prijetno vzdušje se je že začelo ustvarjati.

Premaknili smo se v izbo s staro krušno pečjo, Simon, Marta in sestra Barbara so vzeli v roke kitare in naš delovni dan se je začel, vzdušje pa je z vsako uro naraščalo. Peli smo, ugotavljali katere pesmi poznamo in katere se moramo še naučiti. Že pred vikendom smo dobili nalogo - prinesti s sabo predmet, ki te opiše. In to ni tako enostavno, kot se sliši. Po petju in igranju smo izvlekli vsak svoj predmet in predstavljanje se je začelo. Spoznavali smo, kako lahko z malo domišljije potegneš veliko vzporednic med ljudmi in predmeti, ugotavljali, koliko različnih karakterjev je v naši skupini, koliko različnih misli, pogledov, ki se med sabo dopolnjujejo in sestavljajo celoto.

Sestra Metka in sestra Barbara sta nam nato pripravili predstavitev Don Boska, Marije Mazzarello in VIDES-a. Čas je mineval neverjetno hitro in po zaslugi naše kuharice, gospe Alenke, nas je na mizi že čakalo odlično kosilo, za njim pa smo si privoščili krajšo pavzo, ki so jo nekateri izkoristili za igranje košarke, drugi za sprehod ter ogled narave.

Ko smo se vrnili, nas je spet čakalo okrepčilo, kava, čaj, piškoti, čakal pa nas je tudi 3-urni tečaj portugalščine. Tomaž in Kristina sta nas uvedla v osnove, nam razložila besede, pridružil pa se je še salezijanec Tone, ki prav tako govori portugalsko. Kljub temu, da so se nam ti portugalski š-ji in č-ji komaj kotalili iz ust, smo vsi kar veliko odnesli od teh treh ur. Vmes smo se ves čas krepčali z mandarinami, ki so bile vedno na mizi.

Zunaj se je počasi začelo temniti in čas je bil za uvod v advent in prve večernice. Vsi smo se malce umirili in v tišini odšli v kapelo. Te tihe ure v molitvi so tiste, ki te pripeljejo do neke refleksije, do trenutkov, podob in zvokov, ki žarijo v naši notranjosti.

Vrnili smo se na večerjo, gospa Alenka je pripravila odlične palačinke, nato pa smo nadaljevali z igrami. Vsi smo se zelo zabavali, ko smo ugotavljali, kako se razplesti iz nemogočih vrvic, kako podati svinčnike in nenazadnje ob izvajanju in opazovanju različnih izzivov. Tudi sestri in gospod Tone so pripravili svojo točko. Smeha ni manjkalo.

Za zaključek večera smo si (predpremierno!) ogledali film Main. Ker je bila ura že precej pozna, smo nekateri kar obležali na tleh, pogumnejši pa so vztrajali na stolih. Pred spanjem smo drug z drugim delili še misel iz filma, ki nas je nagovorila, nato pa smo se prijetno utrujeni in v pričakovanju novega dne skobacali vsak v svojo posteljo.

Naslednje jutro smo dan začeli s hvalnicami in zajtrkom, po katerem nam je sestra Metka dala še par praktičnih napotkov in nasvetov glede Brazilije. Nadaljevali smo s sveto mašo, kjer smo sodelovali z uvodi in petjem. V dopoldanskem delu nas je čakala še predstavitev osebnih projektov ter prostor za vprašanja in odgovore. Praznično kosilo ob zaključku in pospravljanje nam je že naznanilo bližnji odhod, z neba pa so nas proti domu pospremile bele snežinke.

Bil je očarljiv, žareč vikend, poln Duha, poln sreče in veselja ter duhovitih, ljubeznivih in nasmejanih ljudi. Vsi smo v pričakovanju naslednjega.

Nina