Iz brazilskih širjav

11.11.2012 

Tudi tukaj skušamo kaj storiti v stilu nove evangelizacije: Na misijonsko nedeljo smo imeli velik misijonski romarski shod in za zaključek sv. mašo, kjer se je zbralo nad tisoče vernikov ... Ta dan je med mašo Bog poklical k sebi mladega duhovnika (48 let, ki je lansko leto vsaj enkrat tedensko maševal pri nas HMP).

 



Ravno med homilijo, ko je govoril o volji nebeškega očeta, se je zgrudil in odšel k Bogu.

Mimogrede: Na letališču sem čakala sestre, ki so prihajale. Sedela sem ob mizici in pride mlada žena in me nagovori: Ali smem prisesti? Seveda, saj je prosto .... Ostala sem kakor prej, saj sem mislila, da jo zanima le prostor, da spije, kar si je kupila, toda čez čas vpraša: "Kakšni kongregaciji pripadate? " Šele tedaj sem razumela, da se ni slučajno usedla k meni, ampak da je imela namen govoriti z mano. Povedala je, da je bivša gojenka in da gre vsakega 24. v mesecu k sv. masi s starimi bivšimi gojenkami ... Brez te duhovnosti sem nič, prav nič," je dejala. Varnostnik v uniformi pa me je ob odhodu z letališča vprašal: "Sestra, a imate kašno podobico, svetinjico?" Iščem po torbici, saj večkrat res kaj nosim, toda tokrat zaman. Pa sem ga potolažila: "Nimam podobice, ampak Marija te bo danes obilno blagoslovila, tebe, tvojo družino in vse tvoje potrebe." Gotovo da se bom ob priložnosti spomnila in mu podarila svetinjico ... Mlad sprevodnik na avtobusu pa mi je dajal: "Kje je vaša skupnost?" Ko sem mu povedala, je nadaljeval: "In kako se mladi danes pripravljajo na svetovno srečanje s papežem ob dnevu mladih v Rio de Janeiro? Pred leti sem tudi sam šel na srečanje mladih." So priložnosti, da evangeliziramo, čeprav nam morajo včasih oni sami odpreti oči, ker smo preveč zagledani vase!

Dovolj, pozno je že, pa lep pozdrav in še naprej ob rožnovenski in misijonski Materi Božji.

Vaša hvaležna s. Agata Kociper




Med mašo prinasajo križ

Množičen odziv župnij na misijonsko nedlejo

Med molitvijo in delom
Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

Nekaj posebnega je občutek, da več tisoč kilometrov proč, nekje pod ekvatorjem v črni Afriki živi en fant, ki je tvoj prijatelj; kot takega ga imaš seveda rad, vendar mu ne moreš nikoli po telefonu poslati kratkega sporočila, niti ne po elektronski pošti zaželeti veliko blagoslova ob prejemu svete birme ... Lahko le skleneš roke in dvigneš srce k Očetu, ki mimo razdalj povezuje svoje otroke.

 

(Karmen Jenič)

 
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon