Od vzhoda do zahoda

''Čum riap sua'' Pozdrav iz Kambodže, kjer trenutno lije kot iz škafa!

Tudi na tem koncu sveta čas hitro beži, stvari se dogajajo in dan ima samo 24 ur. Ta teden sem med drugim pridelala angino in obležala v postelji za 4 dni. Verjetno je prišla z mano že od doma za popotnico. Lahko sklepate, da moje učenke ta teden niso imele kaj dosti od mene, tako da se bom morala potrudit v prihodnje.

Sicer je pri nas živahno in veselo. Ko grem po hodniku zveni tako: ''hello teacher! how are you today teacher? Teacher, why are you not married?'' Skratka dekleta iz šole za ''Home & Food Management'' in otroci iz osnovne šole, ki živijo z nami, so zlati in vsak s svojo zgodbo - kot vsak od nas konec koncev. Tudi sama jih še ne vem, zato je pred nami še celo leto. Samo še to: najbolj smešno je bilo prvi dan vrtca, ko so vsi otroci hoteli zbežati domov in so jokali, plezali čez ograjo, tekali vsepovsod in zraven so jokali še starši in je bilo neverjetno. Sestre, učitelji in prostovoljci smo bili kot policaji in vse lovili naokrog in tolažili.

Mojca

Hello from Oxford

Tu je kar 16 sester, saj je hiša urejena za starejše sestre in v zadnjih letih je tako naneslo, da jih je bilo zaradi starosti kar nekaj poslanih sem. So kar pisana druščina, ne ravno tipične Angležinje (kar nekaj jih je iz Irske, Škotske, Malte ...), ampak so vse prijazne in precej zabavne (kar naprej se kaj hecajo med sabo). Tako da se res počutim dobro.

Moji dnevi potekajo takole: zjutraj molitev in zajtrk, potem maša, nato pa v šolo. Šola se drugače začne ob 9ih, ker pa grem k maši, se jim ponavadi pridružim okoli 10ih. Vmes grem potem na kosilo in spet nazaj v šolo do treh. Šolo so nekoč vodile sestre; sedaj je že nekaj let v rokah "laikov", še vedno pa deluje v salezijanskem duhu (don Boskove slike so skoraj na vsaki steni) in dve sestri sta zaposleni kot učiteljici. Če sem doma, skozi okno lahko opazujem otroke, kako "norijo" po igrišču.

V šoli pomagam, kjer me potrebujejo. Ponavadi individualno poslušam otroke, ko berejo, se igram z njimi med odmori, pomagam pri računanju, in podobno. Nič zahtevnega, večino časa sem samo tam, kar jim sploh ni nenavadno, ker imajo poleg učiteljice (sr. Anne Frances) še dve pomočnici. Na splošno imam v šoli občutek, da sem na oratorju :)

Popoldne pomagam v klubih, v kuhinji, ali pa si vzamem čas zase. Ob 18. ih so molitve in večerja, potem pa skupen čas in beseda za lahko noč ob 8.30. Pa je dan okoli.

Če se nas boste spomnile v molitvi, posebej priporočam sr. Georgino ... Včasih resnično trpi, ker ji je Bog poslal to preizkušnjo, da je skoraj popolnoma priklenjena na voziček. Glede na to, kako zelo aktivna je bila pred tem, svoj križ res pogumno prenaša. Hja, tako je tu, vsak dan imam priložnost, da se Bogu zahvalim za vse, kar imam, in preprosto zaupam, da je prihodnost v njegovih rokah. Tako, toliko zaenkrat, lepo pozdravljam vse sestre.

Janja

šolsko poslopje	čas za razvedrilo	vsi poslušajo	zbornica
Janja poskrbi za animacijo	v mestu	delo v skupnosti	s. Georgina