Misijonski utrinek

01.10.2012 


Medtem, ko je krenila že 143. salezijanska misijonska odprava, si na današnji dan, ko goduje sv. Terezija Deteta Jezusa, ki je zavetnica misijonov lahko preberemo dva utrinka iz življenja  misijonark. Preko spletne strani Družbe smo »obiskali« Kambodžo in Brazilijo.

 


V Kambodži kakovost za najrevnejša dekleta


V glavnem mestu Kambodže Phnom Penh delujeta dve skupnosti, ki vodita dvoletne poklicne tečaje računalništva za 140 deklet in gospodinjski tečaj za 75 do 80 deklet. 17 septembra so dekleta med 17. in 25. letom iz vse pokrajine prišla s svojimi starši v območje Teuk Thla v glavnem mestu. Vsaka je imela uvodni razgovor, seveda v jeziku khmer, z ravnateljico, našo s. Ljudmilo Anžič in s s. Florencio Soberano iz Filipinov. Dekleta, ki želijo biti sprejete v šolo, morajo pokazati interes, da se želijo usposobiti za poklic, ki ga tečaj ponuja. Poleg strokovnih predmetov se učijo tudi angleškega in khmer jezika, matematike, higijene in družboslovja. Ponavadi vsa sprejeta dekleta prihajajo iz zelo revnih in neurejenih družin in zato so sprejete v internat, ki jim nudi hrano in stanovanje. V drugem letniku študija, jim šola poskrbi dvomesečno prakso v pisarnah, restavracijah, hotelih in raznih nevladnih organizacijah. Ker je kamboška ekonomija v neprestani rasti, raste tudi potreba po usposobljenem osebju. Dekleta, ki se izobražujejo v šolah HMP, brez težav dobijo službo, tudi kadar so drugi kandidati celo z univerzitetno izobrazbo.

 


Nepovratna vozovnica Italija-Brazilija


V vrhovni hiši v Rimu je ob svojem kratkem postanku odgovorila na nekaj vprašanj 86-letna misijonarka s. Margherita Iorio. Na vrašanje, če se misli vrniti v Italijo, je odgovorila: »Moji bratje in nečaki me vabijo, vendar sem jaz v Braziliji že izbrala prostor, kjer bom pokopana. Svojo domovino nosim vedno v srcu, vendar pa je moje življenje namenjeno Braziliji in tam bom delala, dokler mi bo Gospod dajal moči.

V Brazilijo je odpotovala dve leti po zaobljubah in se je kot bolničarka ukvarjala z bolniki in ostarelimi. Poleg tega pa še vedno opravlja delo socialne delavke: »Pomagam mladim nosečnicam.«

Kakšno pomoč nudite? »Vsak prvi torek v mesecu organiziramo srečanja s skupnimi in osebnimi pogovori, kjer želimo te mlade žene pripraviti na metinstvo ter jih ozavestiti o veliki odgovornosti, ki jo sprejmejo z rojstvom otroka. Pomagamo jim razumeti, da bodo morale otroka vzgajati, da bo lahko postal dober kristjan in pošten državljan, kakor nas je učil don Bosko.«

Uspete? »Včasih bolj, drugič pa manj. Me zelo poudarjamo prihodnost. Ti otroci bodo jutrišnji mladi in prihodnji državljani Brazilije.« Se teh programov udeležuje veliko deklet? »Veliko! Poleg tega, da se je program v dolgih letih utrdil, dobijo udeleženke ob koncu majhno darilo. Deset dni pred porodom damo bodočim mamicam opremo za dojenčka; v košari je 48 kosov: brisače, plenice, milo in drugo kar rabi žena ob porodu.

In starost teh deklet? »Od 13 let naprej. Prizadevamo si, da bi vključile čim več teh deklet-mater, v upanju, da bi jim dale tiste inštrumente, ki jim bodo pomagali, da bodo postale ozaveščene žene in matere. Potem so pa tudi druge mlade matere, ne več deklice. Te imajo ponavadi že več otrok z različnimi moškimi. Z njimi je težje delo, vendar jim poskušamo pomagati, da postanejo bolj odgovorne.«


Po cgfmanet.org povzela

s. I. N.

 

 


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

Ob osebni izkušnji enomesečnega prostovoljstva v Angoli sedaj bolj cenim življenje kot tako. Angola me je napolnila z dobroto in dobrodelnostjo. Nikoli ne bom pozabil otroškega smeha in stiska roke starčka, ki je polna ljubezni. Hvala Bogu za to misijonsko izkušnjo.

 

(David Kuhar)

 
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon