Tomaž in Vesna, predstavnika Projekta Angola, sta nam na februarskem misijonskem večeru POTA skozi vodenje s. Barbare HMP in vprašanja iz publike razdala izčrpni osebni izkušnji. V gosteh sta bila pri sestrah HMP - salezijankah, ki vodijo dobre šole za revnejše otroke.
Tomaž kot geograf, ki je v Angoli opravil tudi anketo o šolstvu med otroci in odgovornimi osebami in odkril marsikaj zanimivega ... o primerjavi angolske in evropske točnosti, o razlikah med sloji ter o korupciji v šolstvu ... Več o angolskem šolstvu izveste v publikaciji "Šola - ključ za razvoj: šolarji Angole, Malavija in Gane", izdani s še dvema avtoricama, založeni 2011 pri Slovenskem šolskem muzeju.
Vesna je kot mama (v Angoli je bil z njo sin najstnik) in filozofinja razvozljala marsikateri predsodek. Npr. o tem, kako so misijonarke lahko gostoljubne sredi dela z reveži, pa o tem, da afriški otroci niso vedno razcapani in objokani, kot jih prikazuje kakšna akcija Unicefa - ampak neverjetno urejeni in lahko tudi čudovito oblečeni. Pa odkritje slovenskega najstnika, da afriški čar nogometa ni v dajanju golov, temveč v driblanju ;)
Hvala gostom in poslušalcem za zanimiv večer (imeli smo tudi najstarejšo udeleženko doslej, pri 90. letih)!
Rok. B.
Dokler mi bije srce, moram delati to, kar mislim, da zmorem: pomagati, tistim, ki so manj srečni od mene.
(Sean Devereux)