Tomaž in Vesna, predstavnika Projekta Angola, sta nam na februarskem misijonskem večeru POTA skozi vodenje s. Barbare HMP in vprašanja iz publike razdala izčrpni osebni izkušnji. V gosteh sta bila pri sestrah HMP - salezijankah, ki vodijo dobre šole za revnejše otroke.
Tomaž kot geograf, ki je v Angoli opravil tudi anketo o šolstvu med otroci in odgovornimi osebami in odkril marsikaj zanimivega ... o primerjavi angolske in evropske točnosti, o razlikah med sloji ter o korupciji v šolstvu ... Več o angolskem šolstvu izveste v publikaciji "Šola - ključ za razvoj: šolarji Angole, Malavija in Gane", izdani s še dvema avtoricama, založeni 2011 pri Slovenskem šolskem muzeju.
Vesna je kot mama (v Angoli je bil z njo sin najstnik) in filozofinja razvozljala marsikateri predsodek. Npr. o tem, kako so misijonarke lahko gostoljubne sredi dela z reveži, pa o tem, da afriški otroci niso vedno razcapani in objokani, kot jih prikazuje kakšna akcija Unicefa - ampak neverjetno urejeni in lahko tudi čudovito oblečeni. Pa odkritje slovenskega najstnika, da afriški čar nogometa ni v dajanju golov, temveč v driblanju ;)
Hvala gostom in poslušalcem za zanimiv večer (imeli smo tudi najstarejšo udeleženko doslej, pri 90. letih)!
Rok. B.
Obisk Afrike ti odpre drugačne poglede na svet. V Mozambiku smo videli, kako je lahko človek zadovoljen in poskočen že zgolj z eno skodelico riža. Kako lahko človek deli in osreči ljudi okoli sebe tudi, če nima kaj deliti in dati kaj vrednejšega. Začutila in videla sem globoko vero do Boga in ne površinske, kakršno v večini živi evropski narod.
(Janja Kovačič)