Naredite iz vašega življenja nekaj lepega

31.01.2011 


Ob prazniku sv. Janeza Boska, očeta in učitelja mladine, je vrhovni predstojnik Pascual Chavez mladim iz salezijanskega mladinskega gibanja izročil poslanico. Na Rakovniku so jo mladi v nedeljo 30. januara ob don Boskovi relikviji prejeli iz rok g. Marka Košnika in s. Majde Pangeršič.


 

 

Poslanica vrhovnega predstojnika

Salezijanskemu mladinskemu gibanju 2011




Naredite iz vašega življenja nekaj lepega

 

 

 

Predraga mladina!

Lepo vas pozdravljam in vam zaupam to poslanico. Besede in čustva sem nabral pred Gospodom Jezusom, dobrim pastirjem. Njegovo usmiljeno Srce prosim, naj razsvetli vaš razum in ogreje vaše srce ter s smislom in novo močjo napolni vaše življenje.

Vsak dan vas nosim v svojem srcu in nenehno molim za vas; res, molim za vas, kajti ostati povezan s Kristusom in se popolnoma posvetiti vam je globok cilj mojega življenja. V tem smislu vedno molim za vas, in kadar pri obiskih salezijanskih zavodov, raztresenih po vsem svetu, srečujem vaše obraze, se veselim in zahvaljujem Gospodu. V vaših bleščečih se očeh berem močno voljo po življenju in skrito željo, da bi iz svojega življenja napravili kaj lepega. Seveda mi zastavljate vprašanje: kaj in kako naj napravimo? Zadene me v srce, ko vidim, da so mnogi izmed vas še negotovi in zmedeni; prav dobro vem, da ne pričakujete česa od teorij in programov. Da bi odgovoril na vaša vprašanja, si ne morem kaj, ne da bi vam govoril s srcem našega očeta don Boska. Sedajle vam po meni govori on, on se zavzema za vaše sedanje in prihodnje življenje, saj hoče, da bi bili srečni na tej zemlji in v večnosti.

 

Rad bi vam pokazal to, dragi mladi, kar mi vsak dan globlje razodeva smisel mojega življenja. To je privrelo in se razvilo s srečanjem z »živo« osebo. To je zame bila predvsem moja mati Marjeta. Ko sva si skupaj ogledovala lepo njivo zrelega žita, mi je govorila: »Janezek, zahvaliva se Gospodu. Tako dober je bil z nami. Dal nam je vsakdanjega kruha.« Ko sem ji pripovedoval o svojih sanjah, je z naravnim spoznanjem, ki ga je zmožno samo materino srce, vzkliknila: »Kdo ve, ali ne boš postal duhovnik?« Preproste besede, ki so mi dale razumeti, da je Bog sanjal o meni, da je Bog imel zame sanje, ki naj jih uresničim, načrt, čudovit program, zgodbo ljubezni, ki se je na skrivnosten in tih način tkala v meni: posvetiti svoje življenje mladim, zanje in z njimi. O vsem tem sem na veliko sanjal.

Mama me ni učila smisla življenja samo z besedami, temveč tudi in predvsem s svojim zgledom, kot na primer, ko so jo sosedje zbudili sredi noči, da bi pomagala težko bolnemu človeku, in je na hitro vstala in tekla na pomoč. Isto pripravljenost in isto pomoč je pokazala, ko je na vrata potrkal berač in mu nikoli ni odrekla kosa kruha in tople juhe. Tako sem doumel, da ni dovolj sanjati, temveč je treba plačati ceno, da se sanje uresničijo. Od nje sem se naučil preprostih dejanj vere, navade za molitev, izpolnjevanja svojih dolžnosti in žrtve. Njena ljubezniva navzočnost me je spominjala, da je življenje najdragocenejši Božji dar in da ga moramo vrniti Bogu, bogatega s sadovi in dobrimi deli.

V življenju, zlasti pred pomembnimi odločitvami, sem srečeval druge ljudi, razsvetljene s Svetim Duhom, ki so mi pomagali k spoznanju, da je življenje poklic in naloga darovanja. Vodili so me, da sem poslušal Gospodov klic in sprejel poslanstvo, ki mi ga je zaupal. Ta osebna izkušnja me je globoko prepričala o pomembnosti, da za mlade poiščem okolje, kjer bodo lahko dihali in doživljali velike človeške in krščanske vrednote, pa tudi da bodo srečali pomenljive odrasle, duhovne voditelje, ki bodo sposobni utelesiti vrednote, ki jih oznanjajo, ter bodo prepričljive priče in zgled za življenje. V valdoškem oratoriju družinski duh, ki sem ga ustvaril, ni bil duh tople grede, duh gnezda, kjer naj bi se boječi in 'zmrznjeni' fantje počutili sproščeno, ne da bi se otresli svojega pogleda na življenje. Ne! Valdocco je bila delavnica, kjer smo gradili kulturo poklicev. Svoje sinove sem vodil do stvarne zrelosti mož in kristjanov v duhu evangeljske svobode in jim pomagal, da so postali »ljudje za druge«. Močne osebnosti, ki so zrasle v Valdoccu, so dokaz za to: od Dominika Savia do Mihca Magoneja vse do prvih misijonarjev: Cagliera, Lasagna, Costamagna, Fagnana; in potem Rua, Albera in Rinaldi, moji prvi nasledniki in toliko drugih pomembnih podob, duhovnikov in salezijancev pomočnikov, redovnikov in laikov, zavzetih v družbi in v Cerkvi. Dihali smo zrak poklicev, željo, da bi iz življenja ustvarili velik dar za Cerkev in za družbo. Za menoj so mnogi drugi salezijanci in laiki salezijanske družine doživljali isto po svojih zavodih.

Tudi vi, moji mladi, lahko srečate take osebe v družini ali v okolju, ki vas obdaja. Imamo čudovite ljudi, človeško bogate in sposobne, da živijo in izpričujejo globoko duhovnost. Nanje lahko gledate kot na konkretne zglede za svoje življenje. To so duhovniki, posvečeni možje in žene, laiki, ki v polnosti živijo svoj krst. Pod vodstvom Svetega Duha in ob poslušanju Božje besede so postali sposobni razvijati svoje krščansko življenje vse do pogumnih in zahtevnih življenjskih odločitev. Tako so postali pristne Kristusove priče v Cerkvi in v družbi. Te osebe so za vas podobne Janezu Krstniku, pričevalci in posredovalci srečanja z Jezusom. Krstnik je namreč apostolom s prstom pokazal na Jezusa iz Nazareta kot tistega, ki lahko poteši najgloblje želje njihovega srca, ki lahko s smislom in veseljem napolni njihovo življenje.

Skratka, pokazal je na tistega, ki je resnično »pot, resnica in življenje«. Današnji pričevalci, tisti, ki jih srečujemo na naši poti, so »naši Janezi Krstniki«. Oni nam ponovno kažejo Gospoda življenja! Tako se zgodi, da ne samo na poti vernih, temveč sredi vsakdanjega življenja v določenem trenutku srečamo Jezusov obraz in pogled in to srečanje lahko postane odločilnega pomena. Od srečanja tistih prvih učencev z Jezusom vse do danes je Jezusovo povabilo »ujelo« veliko mladih, mož in žena. »Našli smo Mesija,« je pozneje poročal Andrej svojemu bratu Simonu. »Našli smo tistega, o katerem so pisali Mojzes in preroki, Jezusa iz Nazareta,« je izpovedal Filip Natanaelu. »H Komu naj gremo? Samo ti imaš besede večnega življenja,« mu je pozneje izpovedal Peter. Za vsakogar je bilo, je in bo kako srečanje pomenljivo za vse življenje. Eden izmed Janezovih učencev se spominja točnega trenutka srečanja z Jezusom: »Bilo je okoli četrte ure popoldne.«

Jezus tudi vam, kot njim, zastavlja temeljno vprašanje: »Kaj iščete?« ali še natančneje: »Koga iščete?« To vprašanje človeka kar zgrabi, prodira v srce, preišče globine našega bitja; ne moremo pobegniti ali ostati ravnodušni. Skrivnost milosti nato preveje naše drže, da prosimo za odgovor: »Gospod, kje stanuješ?« »Pridita in poglejta!« je odgovoril Jezus. In učenca sta šla, videla, kje stanuje, in sta tisti dan ostala z njim. Srečanje, osebni prijateljski odnos, ki napolni srce in spremeni življenje, tako danes kot takrat. Vseh tistih, ki ga srečajo in gredo za njim, se dotakne globina in polnost njegovega življenja. Življenja, ki je bilo in ostane za vedno vzorec za poklic, ki ga živimo v absolutni zvestobi do Boga in do ljudi.

Kadar se vprašujete, dragi mladi, »kaj morate storiti, da boste življenju dali poln smisel«, glejte na tistega Človeka, ki nas je ljubil do popolnega žrtvovanja samega sebe za nas. On je vzorec za vsak življenjski načrt in za zvest ter poln odgovor na vsak poklic, saj je to Človek, ki je tesno zbran okoli središča. V njem je vse - vsaka telesna, duševna, umska, čustvena energija in trdna volja - osredinjena okoli jedra, ki privlači in usklaja vse to, kar on ima in kar on je. Ni »človek-metulj, ki nenehno leta od cveta do cveta ter išče kratkotrajno lepoto, temveč je »človek-skala«, trdno usidran v središče ukoreninjenja, ki zedinja in usklaja svoje življenje z Očetovo voljo. On usmerja vsako njegovo dejanje in vsako njegovo besedo, ki napolnjuje njegovo dejavnost in njegovo molitev. Ta zedinjajoča točka, okoli katere se združuje vsa njegova oseba, so njegove velike sanje, širok program, njegov poklic. Ena od prilik, ki jih je on povedal o možu, ki je oral njivo in našel zaklad, prodal vse, kar je imel, da bi si prilastil to njivo, lepo opisuje njegove razmere: te sanje so se zares polastile njegovega srca, saj tako kot on pravi: »kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce.« Jezus s pristnim navdušenjem doživlja svojo predanost sanjam, ki jih nosi v srcu: pridiganje in izgradnja kraljestva njegovega Očeta, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in dosegli polnost življenja. Svojega življenja ni živel ravnodušno in površno, ampak neustavljivo intenzivno. Bilo je življenje v polnem zagonu in dejavnosti. Njegove besede ne dovoljujejo dvoma: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« Podoba ognja je zelo zgovorna in govori o gorečnosti, s katero izpolnjuje načrt, ki ga je sprejel. Ta ogenj je Sveti Duh, ki nas prenavlja, predvsem po molitvi. Sad Svetega Duha je ljubezen, ki se razodeva v miru, ki vlada v naši notranjosti, v veselju, ki vlada v našem okolju in v dejavnostih našega življenja. Prenovljeni v Duhu postajamo uresničene osebnosti: potrpežljivi, zvesti, prizadevni.

Isti ogenj, dragi mladi, mora ogrevati vaše srce danes. Ne morete se sprijazniti s tem, da bi živeli svoje življenje kot preprost biološki potek (roditi se, rasti, množiti se in umreti).

Ne morete zastaviti svojega življenja kot življenje brez energije, anemično, brez navdušenja za Boga in bližnjega. Ne morete skrčiti življenja na vlogo porabnikov in gledalcev. Poklicani ste, da postanete vodilni člani družbe in Cerkve: »vi ste sol zemlje in luč sveta,« bi dejal Jezus. Odločitev, da bi korenito hodili za Jezusom, stoji na stavi, da se zaljubimo v Boga in se použijemo za človeka, zlasti za najbolj revnega in zapuščenega.

Da, dragi mladi! »Danes« vas potrebuje Bog, da bo »obnovil« svet. Vsak mož, vsaka žena ima sanje, kako naj bi živel in govoril. Jaz sem na pobudo Svetega Duha vedno gojil in še gojim svoje sanje: široko gibanje odraslih in mladih, ki naj bo prerokba tega novega sveta. Sveta, v katerem bo vsak človek dosegel pravičnost. Sveta, v katerem bodo v središču »mali«, zadnji. Sveta, v katerem bodo ljudje kot bratje in sestre med seboj. Ta novi svet lahko dobi stvarno obliko, če boste hodili za Jezusom, če si boste k srcu vzeli njegove besede in tako uresničili Božje sanje.

Vsi skupaj lahko poživljamo veliko salezijansko gibanje, ki želi pomagati mladim, zlasti revnejšim in ogroženim, z načrtovanjem sedanjosti in prihodnosti, da dosežemo pomembne cilje: da bi spreminjali sami sebe in druge ter prispevali k spreminjanju sveta in zgodovine.  Salezijanska družina hoče sprejeti to nalogo kot poklic in posebno poslanstvo. In vi, dragi moji mladi, se morate v tej družini počutiti kot doma, vedoč, da ste veselje in najbolj zrel sad našega dela.

V Cerkvi in v salezijanski družini obstajajo različni poklici, vedno pa vzgoja in evangelizacija, h kateri smo poklicani. Le-ta poganja svoje korenine v globino in v nežno Božjo ljubezen, do na pa sega po darujoči se ljubezni Kristusa in se preliva na vse človeštvo po popolni prednosti drugim možem in ženam. Poklic ni nikoli beg pred sovražno stvarnostjo, ki povzroča težave in razočaranost. Tudi ni izbira, ki ima za cilj apostolsko učinkovitost, temveč je prej pot ljubezni, ki vodi k Ljubezni. Iz temeljne izkušnje edinstvene in izključne ljubezni izvira nov način gledanja in spoprijemanja s stvarnostjo. Srce, ki ga je očistila predanost Bogu in Svetemu Duhu, postaja sposobno za branje notranje lepote vsake stvari in jo brezpogojno ljubiti. Božje usmiljenje sámo se polasti človeškega srca in poskrbi za vsako bolečino in vsako slabost.

Dragi mladi, molim za vas, da bi se še danes mnogi izmed vas dali pritegniti Bogu in se docela darovali njemu. Če se daste na razpolago za služenje Ljubezni, ne boste ostali brez notranjega veselja. To je veselje nad rodovitnostjo, ki prihaja iz tesne povezanosti z Bogom in iz napora delavca, ki živi samo za Božje kraljestvo.

Molim tudi za svoje preljube sinove salezijance, da bi v veselju in zvestobi živeli veliko dogodivščino duhovnega očetovstva. Da bi mogli biti vaši sposobni duhovni voditelji pri iskanju smisla in pri izdelavi vašega življenjskega načrta. Da bi bili vaši iskreni bratje, ki naj postanejo vaši sopotniki in vam delijo kruh Božje besede, ki daje življenje, razsvetljuje in vas krepi na težavni poti. Besedo, ki odpira za molitev in znova razplameni skrit ogenj, ki ga nosimo v srcu. Brez te kontemplativne sposobnosti ne bo moglo obstati naše duhovno in apostolsko življenje. Dragi salezijanci, bodite razsvetljeni voditelji tistih, ki prosijo za duhovno vodstvo in ki živijo zakramentalno in cerkveno življenje; bodite modri in potrpežljivi učitelji za tiste, ki si prizadevajo v iskanju lastnega poklica.

Posebej pa molim, da bi Sveti Duh obudil gorečih, ustvarjalnih delavcev, ki bodo zmogli iti naproti tistim mladim, ki danes ne trkajo več na vrata Cerkve. Gre za mlade, ki bi na svoji poti proti zvezdi rajši srečali modrece kot jeruzalemske pismouke; mlade, ki nas še ne prosijo, kaj je treba verovati, temveč kaj pomeni verovati. Zato je nujna prava sprememba pastoralnih ciljev.

Predragi mladi in preljubi salezijanci, postavimo pod Marijino varstvo svoje življenje kot poklic in naše vzgojno poslanstvo. Marija je postala Gospodova učenka ob nenehnem poslušanju Božje besede v srcu in v življenju. Ona je s popolnim, pogumnim in svobodnim darovanjem same sebe odgovorila na Božji klic: »Glej, dekla sem Gospodova.« Od nje, nove žene, učiteljice vere in čudenja se salezijanska družina uči, da bi bila Gospodova učenka in »mati«, ki v ljubezni rojeva in vzgaja mlade za velikodušno darovanje lastnega življenja, da bi ga doživljala v polnosti.

 

Torino, 31. januarja 2011

Vaš v Gospodu vdani

duhovnik Janez Bosko


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  

Da je Mozambik drugačen od Slovenije, sem vedela že preden sem odšla tja dol kot prostovoljka. Da pa se razlikuje v tolikih pogledih, tega nisem vedela. Nikoli ga ne bom pozabila, molim za vse, ki sem jih srečala in sem hvaležna, ker tudi oni molijo za nas.

 

(Maja Žibert)

 
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon