Pojdite z odprtim in svobodnim srcem

Vrhovna m. Yvonne Reungoat je 25. septembra 2010 ob podelitvi misijonskega križa članom 141 misijonske odprave spregovorila "besedo za lahko noč". Odprava letos šteje 45 salezijancev, 8 sester HMP in 22 laiških prostovoljcev in prostovoljk.

Lahka noč Vrhovne predstojnice, m. Yvonne Reungoat ob podelitvi misijonskega križa članom 141. misijonske odprave, Colle don Bosco, 25. septembra 2010

Z velikim veseljem sem z vami v tem tako pomembnem trenutku za vas in za salezijansko družino. Vsi, ki smo tukaj, čutimo, da v nas utripa misijonsko srce, veliko srce, podobno srcu don Boska in matere Mazzarello; srce, katerega vsak utrip hoče biti izraz ljubezni. Mnogi izmed nas smo že živeli misijonsko izkušnjo v domačem okolju in v drugih deželah, precej pa se vas pripravlja, da boste prejeli misijonsko poslanstvo, ki ga predstavlja križ. Prejeti misijonsko poslanstvo je vir veselja in odgovornosti. Predvsem je veselje, saj je gre za Božji dar. Bog je izbral vsakega izmed vas, vas je poklical po imenu, na kar ste odgovorili z razpoložljivostjo, da bi uresničili Jezusovo željo: Pojdite po vsem svetu in vsem ljudem ponesite evangelij. To pa boste uresničevali s posebno duhovnostjo in jasno identiteto, ki je krščanska-salezijanska.

Dve misli sta v mojem srcu in ju želim z vami podeliti.

Prva se nanaša na temo, ki jo je Benedikt XVI. izbral za 26. svetovni dan mladih v Madridu: »Ukoreninjeni in sezidani v njem /Kristusu/ ter utrjeni v veri.« (Kol 2,7)

Mislim, da ta vsebina ni le za mlade, ki se bodo udeležili srečanja s svetim očetom, ampak za vse nas. Za vas, ki se pripravljate, da boste romarji Besede, sopotniki z Jezusom, ki želite iti po poteh, ki vam jih je Bog pripravil, da bi bili tako znamenja Njegove ljubezni za mnoge, posebno za najbolj uboge fante in dekleta; to pa so tisti, ki jih nihče ne ljubi, so izključeni, v težavah, slabotni. Kdor je od življenja manj prejel si zasluži od vas več, saj je tudi on božji otrok. Z velikodušnim srcem ste sprejeli dar misijonskega poklica. Podarja vam ga Jezus in zato je tako pomembno, da ste z Njim, »v Njem ukoreninjeni«, se z Njim srečujete, da bi razumeli zakaj in kako oznanjati, pričevati Božjo ljubezen ter dopuščati, da se vas dotika preko najbolj ubogih.

Papež vabi mlade, naj bodo utemeljeni v Kristusu, da bodo mogli konkretno odgovoriti Njegovemu klicu. Te besede so namenjene vsem nam. Ni toliko pomembna uresničitev naših želja, pričakovanj, tudi ne, kakšno delo bomoopravljali, kakšne odnose in s kom bomo vzpostavljali, katera čustva bomo razvijali. To, kar je res pomembno, je Njegova volja. Gospod vas kliče, on vam bo dal moč, da boste šli na to čudovito in evangeljsko poslanstvo, pa naj bo to kjerkoli. Svet je Božje »srce. Bog je že tam in vas čaka. Naj v srcu vsakega izmed vas prižge ogenj, ki je gorel v srcu don Boska in matere Mazzarello in se je razširil po vsem svetu, ker je bil posredovan z gorečnostjo. Pa še bolj se mora razširiti! Ko vidimo, da še toliko mladih po svetu Jezusa ne pozna, ne moremo biti ravnodušni.

Jutri boste v baziliki v Turinu, pod ljubečim pogledom Marije Pomočnice, javno, iz rok vrhovnega predstojnika prejeli misijonsko poslanstvo in okrog vratu vam bodo dali križ. Zelo pomembno znamenje, brez katerega ni ne misijonarja in ne misijonov. Jezus je Očetov misijonar in kakor pravi Benedikt XVI. »mi trdno verujemo, da se je Jezus Kristus na križu daroval, da bi nam podaril svojo ljubezen. Križ nas lahko prestraši. Če pa je sprejet kot pot odrešenja, življenja, ga boste nosili kot znamenje izbire novega življenja: biti pričevalci ljubezni, veselja, upanja tako v daljnih deželah kakor doma, saj je tudi naš vsakdanjik postal misijonsko področje.

Druga misel, ki jo hočem podeliti z vami, pa je evangeljska podoba semena. »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.« (Jn 12,24)

V današnjem času je težko tako govoriti, vendar se temu ni mogoče odpovedati, če hočemo hoditi za Jezusom ali doseči kakršen koli človeški uspeh. Podoba pšeničnega zrna osvetljuje Jezusovo življenje, pa tudi življenje vseh, ki mu hočete slediti. Uči vas, kako živeti za druge, živeti kot dar, ljubezen, služenje. V nekem smislu to pomeni, da življenje »izgubimo« vendar je to edioni način, da ga ponovno najdemo; ga v polnosti živimo kot ljudje in kristjani tu na zemlji, potem pa najdemo polnost življenja v večni Božji ljubezni. Le kdor svoje življenje zastavi v ljubezni, zares živi. »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.« (Rim 8,31.35.37)

Pšenično zrno je sam Jezus Kristus. Tako kot pšenično zrno je tudi On v skrivnosti trpljenja in smrti padel v zemljo, z vstajenjem pa je obrodil obilne sadove odrešenja. Zgodba malega žitnega zrna tudi nam pomaga, da živimo z ljubeznijo ter zaupamo v Božjo dobroto, ki stori, da je trpljenje zelo rodovitno in to prav takrat, ko se nam zdi, da ne moremo biti in delati kot bi želeli.

Tako nas Jezus uči in tako so živeli in pričevali svetniki. Tudi vi ste poklicani, da postanete svetniki. Nek pisatelj pravi, da je svetnik tisti, ki ob svojem mimohodu zapusti domotožje po Bogu in ne po sebi. Mislim na mlado Chiaro Luce Badano, ki je bila prav danes popoldne v Rimu prišteta k blaženim. Med boleznijo je v srcu hranila prepričanje: Imam vse. Bog me neizmerno ljubi. Chiara Luce je bila resnična misijonarka Božje ljubezni.

Misijonarji so svetniki ali pa niso misijonarji. In to vi hočete biti kot odgovor na Božjo ljubezen; Boga, ki vas je od vedno izbral, da greste in oznanjate Besede odrešenja. To boste storili v duhu salezijanske karizme preko vzgoje in človeškega napredka. Nek star izrek pravi: »Če delaš načrte za eno leto, posej pšenico; če misliš, da bodo tvoji načrti veljali deset let, posadi drevo; če pa hočeš, da bodo tvoji načrti veljali sto let, vzgajaj ljudi. Ko boš posejal pšenico, boš enkrat požel; s tem, ko boš posadil drevo, boš desetkrat pobral sadeže; ko boš pa vzgajal, boš pobiral stokrat.«  Salezijanska družina rabi misijonarje, ki podarijo del svojega časa, rabi pa tudi veliko takih, ki podarijo vse svoje življenje, da kažejo Jezusa. Izkušnja nas preoblikuje toliko, kolikor dopustimo, da se nas v globini dotakne tisti, ki nam po njej govori.

Don Bosko in mati Mazzarello sta danes živa v vaši goreči ljubezni in vašem navdušenju za sporočilo, ki nam ga daje geslo daj mi duše, drugo vzemi. Še več; don Bosko in mati Mazzarello smo mi, vsi skupaj. Marija Pomočnica, ki je tukaj navzoča, vam danes pravi: Pojdite z odprtim in svobodnim srcem. Doživljali boste veselje, ko se boste podajali, in bogastvo prejetega daru, ki pa bo veliko večje od podarjenega. Pred vami se bodo odpirala široka, nova obzorja. Čakajo vas mladi, ki so žejni človečnosti, resnice, upanja za prihodnost. Vrnite jim željo, da bi mogli sanjati na veliko. Z materinskim srcem vam zagotaljam svoj spomin v molitvi. Bodite Božji, mala žitna zrna, ki prinašajo življenje, bodite nalezljivega upanja tam, kamor vas Gospod kliče, da živite svoje poslanstvo.

Pa lahko noč!

Prevod: s. Irena N.

Foto: ANS