Kdo je skupina 14 VIDES prostovoljcev, ki se bo od 13. 7. 2010 pa vse do 13. 9. 2010 vključila v življenje in poslanstvo treh misijonskih postojank sester HMP v Angoli. Izrazili so svoj pogled na prostovoljstvo, motivacijo, ki jih vodi pri vključitvi v Projekt in nekatera pričakovanja.
CALULO: Kristina Hočevar - vodja, Jasmina Pišek, Eva Vilčnik
KAKUAKO: Špela Branilovič - vodja, Vesna Vilčnik, Matija Vilčnik, Mija Rudman, Andreja Klinc
BENGUELA: Miha Juvan - vodja, Tomaž Gorenc, Petra Gorenc, Martina Hostnik, Katarina Aljaž
s. Metka Kastelic je spremljevalka skupine in bo čas v Angoli preživela ob spremljanju skupine na vseh treh postojankah.
MALA SPREMEMBA
Projekta se udeležujem zaradi tega, ker sem si od nekdaj potiho želela, da bi bila del neke spremembe v svetu. Da bi lahko pomagala in se učila o ljudeh in kulturi, o kateri vemo malo oziroma premalo. Rada bi videla kako ljudje lahko skromno živijo in so vseeno srečni, znajo ceniti malenkosti in so srčni. Zdi se mi, da lahko s svojim skromnim prispevkom vseeno pomagam in naredim malo spremembo. Projekt ANGOLA je veliko pripomogel tudi pri moji osebnosti rasti, na katero ljudje vedno bolj pozabljamo.
EVA VILČNIK
DRUGAČEN SMISEL
Projekta sem se udeležila že lani in ker je ostala zelo pozitivna izkušnja, sem se odločila, da grem letos še enkrat. Izkušnja je povezana z življenjem v skupnosti - skupnosti prostovoljcev in skupnosti sester na misijonu. Poleg prostovoljstva je ta izkušnja tudi misijonska - kar pomeni, da ima naše delo tudi drugačen smisel, pričevanje za Jezusa v vsem kar bomo tam počeli - z otroki, med prostim časom, med obroki.
KRISTINA HOČEVAR
POMOČ ZA ODLOČITEV
Po »naključju« sem se znašla na pripravljalnem dnevu za Angolo. In, takrat sem res začutila takšno trdnost, gotovost kot že dolgo ne. Mislim, da bo zame izkušnja misijonskega dela, v neki skupnosti, pripomogla k odločitvi ali pa enostavno še bolj povezala z Gospodom in tudi dala moč za pristne odnose. Mislim, da bo to res izkušnja, ki mi bo dala videti življenje v drugačni luči. Predvsem pa pomeni misijonska izkušnja, biti in živeti z ljudmi tam.
JASMINA PIŠEK
ŽIVETI Z OMEJENIMI SREDSTVI
Želim si začutiti njihovo - angolsko življenje, ker vem da me lahko močno obogati. Kot sočlovek lahko nudim pomoč v tem malem kar znam in zmorem - na nek način kot žrtvovanje časa in življenja za ljudi, ki pomoč potrebujejo. Verjamem, da je potrebno izkusiti, se naučiti živeti z omejenimi sredstvi, se znajti v določeni situaciji s stvarmi katere so ti na razpolago.
ANDREJA KLINC
NEDOLŽNOST, ISKRENOST, PRISTNO VESELJE
Ne vem, če sploh lahko povem z besedami. Verjamem, da imajo ljudje tam še tisto nedolžnost, iskrenost, pristno veselje do stvari, ki se nam zdijo samoumevne. Imajo nekaj, kar nam manjka. Želim iti tudi zato, da se družim z afriškimi otročki, jih naučim kaj novega, kakšno slovensko pesem, besedo...da najdem in spoznam nove prijatelje. Vendar pa bi se zlagala, če bi rekla, da želim tja samo zato, da jim pomagam. Zagotovo tudi zato, čeprav mislim, da lahko v večji meri oni pomagajo nam in nas kaj naučijo. Torej, iskreno, si želim v Afriko tudi zaradi sebe in svoje lastne osebne rasti.
ŠPELA BRANILOVIČ
KER SO DRUGI PRIČEVALI
Slišala sem mnogo pričevanj ljudi, ki so že doživeli kakšno misijonsko izkušnjo in navdihnilo me je njihovo veselje in sreča, ko so pripovedovali o stvareh, ki so jih tam doživeli. Želim narediti nekaj dobrega za druge. Rada tudi potujem, vendar mi potovanja ponavadi ne omogočajo, da spoznam pristnost ljudi, ki živijo v določeni državi, njihov način življenja.
MIJA RUDMAN
V VLOGI UČENCA
Ko sem se na Stični mladih udeležila delavnice sem iz pričevanj takoj spoznala, da bi tudi sama želela iti na to misijonsko poslanstvo, moje srce je zaigralo, ko sva skupaj s sinom dokončno postala člana letošnje skupine. Prepričana sem, da me bo ta izkušnja trajno in globoko zaznamovala za vse življenje. Želim si, da bi me Gospod postavil v vlogo, kjer bom tudi sama lahko koristna, poleg tega pa se učila duhovnih vrlin.
VESNA VILČNIK
NOVA PRIJATELJSTVA
Veselim se, da bom spoznal otroke iz Afrike. Verjamem, da se bom ta mesec veliko naučil in se imel lepo.
MATIJA VILČNIK
KER TO ŽELI GOSPOD
Zakaj se želim udeležiti projekta Angola 2010? Zato, ker mislim, da to želi Gospod, da mi On želi nekaj povedati in mi dati neko izkušnjo, ki bo, kot pri vseh prostovoljcih, pustila hudo brazgotino. Ta brazgotina, pa ne bo takšna, da bi jo želel skriti ali odstraniti, ampak, da me bo vedno spominjala in opominjala!
MIHA JUVAN
KJER ME BODO NAJBOLJ POTREBOVALI
Projekta se udeležujem, ker me zanima delo misijonarjev, velikokrat sem še prisluhnil njihovim pripovedim, sedaj pa jim bom lahko pomagal in stal blizu. Rad imam pedagoško, andragoško kakor tudi fizično delo, vidim se tam, kjer me bodo najbolj potrebovali. Verjamem, da je izkušnja Projekta Angola odlična in bom po njej gotovo stvari znal bolje in globlje ceniti.
TOMAŽ GORENC
ŽELJA PO DAROVANJU SEBE
V začetku sem se tega projekta udeležila z namenom po potovanju in odkrivanju tujih dežel. Na prvem srečanju pa me je globoko ganil pogled otroka na fotografiji, ki je k meni stegoval svoje roke. Njegove velike oči so prosile in upale. Tako sem v sebi začutila globoko željo po darovanju svojega časa in talentov in odhajam v Angolo z odprtim srcem po darovanju sebe, tistim, ki me bodo potrebovali.
MARTINA HOSTNIK
OSREČUJE ME POMAGATI DRUGIM
Ker sem študentka etnologije in kulturne antropologije me zelo zanimajo različni kraji, navade in običaji ljudi. Osrečuje me pomagati drugim, z otroci bi rada delila svoje talente. Verjamem, da bom po tej izkušnji na svet gledala drugače.
PETRA GORENC
KER SO DRUGI PRIČEVALI
O Angoli sanjam že vsaj tri leta, ko sem o tem projektu prvič slišala govoriti na Uskovniških tednih. Takrat sem to željo skrbno hranila v svojem srcu in letos, ko sem dopolnila primerno starost z veseljem odhajam na pot. Hvaležna sem svoji družini, prijateljem in župniji, ki me podpirajo pri uresničevanju moje misijonske poklicanosti. Angola me bo nesluteno obogatila, želim si da bi po tej izkušnji tudi sama lahko obogatila domače okolje.
KATARINA ALJAŽ
SPREMLJATI MLADE
Izkušnja misijonskega prostovoljstva je za mnoge šola življenja, priložnost za spreobrnjenje in pomoč pri odkrivanju smisla svojega bivanja ter življenjske izbire. Prostovoljca ob tem močnem dogajanju, tako zunanjem, kakor notranjem spremlja redovna skupnost, ki zanj moli in pričuje z lastnim življenjem. Ko spremljam in sem priča močnemu Božjemu delovanju v srcu vsakega od prostovoljcev je glavno poslušanje in molitev za dar luči, ob tem pa se tudi sama ukoreninjam v Božji ljubezni.
S. METKA KASTELIC
Zdi se mi, da so v Afriki ljudje drugačni, da je tam še tista pristnost in preprostost, ki je pri nas že tako redka ali pa je med vso tehnologijo in hitenjem sploh več ni. Tam je čas za sočloveka pomembnejši od drugih stvari.
(Anja Nidorfer)